Nove strani
Jump to navigation
Jump to search
- 19:52, 22. maj 2022 Hvalnica vetrovom (zgod | uredi) [1.652 zlogov] Hladnikm (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: <poem> Korist, glej, prdca je oblast, ker on črevesno čisti mast. Mogočno iz riti poleti, nazaj pomeri, v nos smrdi. Naj cesar bo al pa prosjak, vsak rad spusti kak prdec jak. Vesel' najnežnejša devica pri prdcu širi ritna lica, na svetu ne dobiš človeka, ki kdaj pri riti ne zaveka: Kitajc napravi svoj fifi, po svoje Abesinc prdi, se prdca Evropejc ne brani, prdi na prostem al v dvorani. Prdijo konj in slon in mačka, vse stvarstvo prdec v riti žgačka, prde...)
- 16:09, 20. maj 2022 Neznani in zamolčani Linhart (zgod | uredi) [9.582 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Neznani in zamolčani Linhart | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Gorenjski glas | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 27. 2. 2010 | vir= rokopis }} <blockquote> Peterica veličastnih Če bi današnjim izobražencem zastavili nalogo, naj navedejo pet najpomembnejših slovenskih književnikov vseh časov, bi se nedvomno znašli pred težavno odločitvijo: večina bi verjetno na...)
- 16:02, 20. maj 2022 Neznani inn zamolčani Linhart (zgod | uredi) [9.582 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Neznani in zamolčani Linhart | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Gorenjski glas | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 27. 2. 2010 | vir= rokopis }} <blockquote> Peterica veličastnih Če bi današnjim izobražencem zastavili nalogo, naj navedejo pet najpomembnejših slovenskih književnikov vseh časov, bi se nedvomno znašli pred težavno odločitvijo: večina bi verjetno na...)
- 15:52, 20. maj 2022 Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti) (zgod | uredi) [3.081 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Delo | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 18. 5. 2015 | vir= rokopis }} <blockquote> (pričujoče razmišljanje se navezuje na naslednji ukrep Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012–2016: postaviti transparentne modele za smiselno vključevanje tujih študentov in univerzitetnih uč...)
- 15:33, 20. maj 2022 Srednješolsko tesno branje in problem simbolne govorice (delavnica)) (zgod | uredi) [13.506 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Delavnica izhaja iz ugotovitve, da je branje v sodobni slovenski srednji šoli resen problem, saj imajo dijaki pogosto težave z glasnim branjem samim, zaradi skopega besednega zaklada in pomanjkljive zmožnosti literarnega branja pa tudi z interpretacijo leposlovnega besedila. Ena od učinkovitih metod za izboljšanje literarnega branja je tesno branje, bodisi celote (tako imenovano dolgo branje) bodisi krajšega odlomka daljšega pripovednega ali dramskega besedila....)
- 15:23, 20. maj 2022 Razumevanje Prešernovih pesmi kot znanstveni in šolski problem) (zgod | uredi) [12.682 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: (Empirične raziskave razumevanja Prešernovih pesmi in didaktičnih sredstev za izboljšanje njihove recepcije) Nič posebno novega niso spoznanja o precejšnji recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi, vendar je šele razvoj literarne vede (predvsem teorije o bralčevem odzivu), pedagoške psihologije in didaktike književnost v zadnjih desetletjih omogočil, da se problematike lotevamo na znanstven, tj. empirično preverljiv način. Empirične raziskave razumeva...)
- 18:00, 18. maj 2022 Prešernove pesmi - strup v zlati posodi) (zgod | uredi) [19.792 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Zgodovina slovenskih srednješolskih beril od Prešernove smrti do konca prve svetovne vojne je zgodovina počasnega razvoja slovenskega duha in samozavesti v okvirih habsburške monarhije. Berila so si krčevito utirala pot od poučnosti k doživljajski privlačnosti, od državoljubja in bogoljubja k priznavanju vrednosti intimnih ljubezenskih čustev. Zaradi načelnih stališč o moralni vprašljivosti in vzgojni škodljivosti ljubezenske poezije so bile na udaru pre...)
- 17:46, 18. maj 2022 Stoji učilna zidana) (zgod | uredi) [50.227 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: STOJI UČILNA ZIDANA – SLOVENŠČINA V ŠOLSTVU NEKOČ, MED MOJIM ŠOLANJEM IN DANES Naslov ni izbran naključno. Tudi učni jezik mora imeti dobre temelje, kot zidana šola dober načrt in kakovostno izvedbo: če s stanjem slovenščine v današnji osnovni in srednji in visoki šoli nismo zadovoljni, je treba pogledati, kje so morebitne razpoke, kako utrditi temelje in kako popraviti streho. Pričujoče razmišljanje se začenja z drugo polovico 18. stoletja, te...)
- 17:36, 18. maj 2022 Naš slovenski jezik je največji zaklad, kar jih je Bog dal (Stanislav Škrabec)) (zgod | uredi) [18.337 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Uvod: med domoljubjem in mednarodno odmevnostjo Naslovne besede so vklesane na podstavku doprsnega kipa slovenskemu jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, enemu od utemeljiteljev slovenske knjižne izreke. Mogočno bronasto poprsje stoji ob novogoriški Erjavčevi cesti blizu vznožja hriba Kostanjevica, na katerem je v frančiškanskem samostanu Škrabec štirideset let živel in ustvarjal in objavljal svoje jezikoslovne razprave na platnicah verskega lista Cvetje z vrtov...)
- 17:30, 18. maj 2022 Sreča se je ustavila v Podselu) (zgod | uredi) [10.389 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Sreča se je ustavila v Podselu | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= referat PSD Izola | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= april 2000 | vir= rokopis }} <blockquote> Sreča se je ustavila v Podselu. Kaj bi lahko imeli skupnega trije mojstri slovenske besede, rojeni v obdobju razsvetljenstva, realizma in moderne? Kaj lahko povezuje romantika Prešerna, ekspresionista Preglja in...)
- 16:32, 16. maj 2022 Prešernove ljubezenske pesmi malo drugače) (zgod | uredi) [23.693 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Zgodba o romantični ljubezni Vsi poznamo Prešerna kot ljubezenskega pesnika. Kot ranjenega laboda, ki zapoje s prestreljenim srcem. Tudi puščici, ki ga je tako prizadela, šolska učenost najde pravo ime: Julija Primic, drobna, krhka Ljubljančanka, Francetova osrednja pesniška muza. Pokopana v res skromnem grobu v Šmihelu pri Novem mestu. Nekateri trdijo, da se v resnici nikoli nista srečala. Morda res: z ideali se je v resničnem življenju težko srečati....)
- 16:14, 16. maj 2022 Dr. France Prešeren v petih dejanjih in petih zgodbah) (zgod | uredi) [17.772 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Zgodba o Prešernovi poti iz življenjskega pekla v posmrtno nebo Dejstvo je, da Prešeren kot eden najpomembnejših Slovencev vseh časov (moja ljuba profesorica Marija Žagar, njegova daljna sorodnica, je na kranjski gimnaziji izjavila: »Trubar je bil prvi, ampak Prešeren je največji!«) nima nobenih možnosti, da bi kdaj postal blaženi, kaj šele svetnik, ki bi ga častili dne 3. decembra. Vsi dobro vemo, kako pohujšljivo in pregrešno je živel: vsak pravove...)
- 15:58, 16. maj 2022 Poročilo s posveta državnega sveta o maturi (REFORMA SLOVENSKE MATURE:CILJI, SEDANJE STANJE IN NUJNE SPREMEMBE) (zgod | uredi) [6.919 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Delo Franceta Bevka (literarna zgodovina in berila) | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 10. 11. 2010 | vir= rokopis }} <blockquote> Povod za organizacijo posveta je bila ugotovitev, da se je o nujnih spremembah slovenske mature nazadnje širše razpravljalo leta 2012, tj. v času vlade Janeza Janše in ministrovanja Žige Turka, po zamenja...)
- 18:53, 15. maj 2022 Delo Franceta Bevka (literarna zgodovina in berila) (zgod | uredi) [26.864 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka, ki ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnooozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranja, je po osamos...)
- 19:00, 13. maj 2022 Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči Prešernovega) (zgod | uredi) [42.720 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči Prešernovega | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= zbornik UNG | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 31. 1. 2010 | vir= rokopis }} <blockquote> Pesnica Ljubka Šorli, ki bi jo upravičeno lahko imenovali pesnico Tolminske, ne sodi med širše znane slovenske leposlovne ustvarjalke. Njena poetika se v pretežni...)
- 18:45, 13. maj 2022 Učni načrti in učbeniki v srednjem strokovnem šolstvu - včeraj, danes in jutri) (zgod | uredi) [14.935 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: V kratkem in predvsem nepopolnem pregledu razvoja predmeta slovenski jezik in književnost na strokovnih šolah v zadnjih treh desetletjih imam namen predstaviti nekaj značilnih stopenj, ob primerjavi s splošnim in poklicnim šolstvom pa tudi oceniti današnje stanje in ponuditi nekaj zamisli za prihodnje dograjevanje sistema. V svojem referatu ohranjam ustaljeno delitev na splošnoizobraževalne šole (gimnazije), strokovne in poklicne šole, čeprav nova zakonodaj...)
- 18:40, 13. maj 2022 Slovenske avtorice v srednješolskih berilih do prve svetovne vojne (povzetek)) (zgod | uredi) [4.213 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Slovenske avtorice v srednješolskih berilih do prve svetovne vojne (povzetek) | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 4. 3. 2014 | vir= rokopis }} Katja Mihurko Poniž v svoji monografiji z naslovom Prelomi s paradigmo v besedilih zgodnjih slovenskih književnic ugotavlja, da so bile avtorice v slovenski literarni zgodovini praviloma prezrte...)
- 18:33, 13. maj 2022 Slovenska berila Frana Miklošiča: od pionirskih začetkov do konkurence Antona Janežiča) (zgod | uredi) [10.723 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Slovenska berila Frana Miklošiča: od pionirskih začetkov do konkurence Antona Janežiča | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 23. 7. 2013 | vir= rokopis }} <blockquote> Berila Frana Miklošiča so v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko se je slovenščina prvič uveljavila kot učni predmet v srednjih šolah, opravljala pio...)
- 18:19, 13. maj 2022 Prva svetovna vojna in njene posledice v srednješolskih berilih) (zgod | uredi) [7.642 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Prva svetovna vojna in njene posledicemv srednješolskih berilih | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Primorski slovenistični dnevi | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 5. 11. 2014 | vir= rokopis }} <blockquote> 1. Kronološki pregled a) Berila v Kraljevini SHS b) Berila v Kraljevini Italiji c) Berila v Kraljevini Jugoslaviji 2. Brinarjeva berila za meščanske šole (1920...)
- 18:01, 13. maj 2022 Problem prvega branja Krsta pri Savici (empirična raziskava) (zgod | uredi) [29.551 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Problem prvega branjaKrsta pri Savici (empirična raziskava) | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= Obdobja 25 | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 18. 8. 2007 | vir= rokopis }} <blockquote> Branje klasične poezije, še zlasti pa Prešernove, je nekaj posebnega, na kar je v svojih raziskavah opozorila že Boža Krakar Vogel. Recepcijsko zahtevna tovrstna besedila lahko približ...)
- 17:01, 12. maj 2022 Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (zgod | uredi) [24.060 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Pesem Pevcu je eden od vrhov Prešernove umetniške besede, pri čemer so imeli številni razlagalci težave s skrajnim pesimizmom te pesmi. V skladu s prepričanjem, da je treba v prvem nacionalnem pesniku prepoznavati predvsem »bistrovidniga orla«, so interpreti ta pesimizem skušali prevrednotiti s kultom pesniškega poslanstva. Empirični preizkus recepcije je pokazal, da struktura pesmi dejansko omogoča različno, tudi povsem nelogično razumevanje retoričnih...)
- 16:41, 12. maj 2022 Gregorčičeve pesmi v srednješolskih berilih) (zgod | uredi) [45.662 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih čitankah relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih čitank, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Člove...)
- 16:40, 12. maj 2022 Gregorčičeve pesmi v berilih) (zgod | uredi) [45.290 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih čitankah relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih čitank, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Člove...)
- 14:41, 11. maj 2022 Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomen) (zgod | uredi) [26.849 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomen | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= rokopis | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 3 | spisano= 3.3. 2011 | vir= }} <blockquote> Damir Feigel, primorski pisec humoristične proze, ki je največ ustvarjal v obdobju med dvema vojnama, je s stališča slovenske literarne zgodovine nedvomno obrobni avtor. Podobno je z nje...)
- 19:12, 9. maj 2022 Tematika rudarstva v šolskih berilih) (zgod | uredi) [8.822 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: 1. Pozitivni in negativni vidik rudarjenja (Gaspari III 1939, Narodna): Premisli, oj človek na sveti, kaj mora ta knapič trpeti: ko koplje pod zemljo zlato, svinc, rudo in živo srebro! 2. Samo pozitivni vidik a) Macun 1850, Na moje rojake (V. Vodnik): Krajnc! toja zémla je zdráva, Za pridne njé léga najpráva. Polje, vinograd, Góra, morjé, Rúda, kupčía, Tebe redé. b) Bleiweis I 1850, Pogled z Nanosa (M. Vrtovec): V gojzdih stanujejo ru...)
- 19:01, 9. maj 2022 Simbolika dogajalnega prostora v Matkovi Tini) (zgod | uredi) [10.495 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Sreča se je ustavila v Podselu. Kaj bi lahko imeli skupnega trije mojstri slovenske besede, rojeni v obdobju razsvetljenstva, realizma in moderne? Kaj lahko povezuje romantika Prešerna, ekspresionista Preglja in socialnega realista oziroma modernista Kosmača, dva Primorca in enega Gorenjca? Je za primerjavo Matkove Tine, Sreče in Krsta pri Savici dovolj spoznanje, da so besedila nastajala, ko so njihovi avtorji živeli v tujem okolju, hrepeneli po krajih svojega ot...)
- 20:41, 7. maj 2022 Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku (simpozij o starovercih) (zgod | uredi) [38.657 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Ustvarjena prazna stran)
- 11:24, 4. maj 2022 II (gobice) (zgod | uredi) [572 zlogov] Ciciurban (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Namreč tako je z vso to zadevo najboljše stvari so gobice gobice v juhi nič nič nič nič fiuuuuu ena gobica en zelen peteršiljček v smokingu pa dolgo dolgo časa tema potem stečejo po snažilko ki je za to odgovorna nič nič nič nič fiuuuuu še ena gobica zdrava si...) Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
- 18:56, 3. maj 2022 Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku (simpozij o starovercih (zgod | uredi) [36.345 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poez...)
- 23:17, 1. maj 2022 Zdravica demokraciji (po Prešernu) (zgod | uredi) [1.510 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Slovenci!, napolnile so vinske se kleti močno, a kmet bo zgrabil vile, če v prodajo ne bo šlo; Brici vsi s traktorji v Gorico besni so prišli! Komu naj se glasijo zdravice danes, veš, poet? Bog nam demokracijo, bog živi ves oblastni svet; žene vse, kar jih je, in može, če kakšen je! V sovražnike prvakov naj švigne strela, trešči grom. Če eden od veljakov propade, je za vse polom. Ne marksist ne pučist, Slovenec bodi optimist! Bogatstvo, srečo, slavo...)
- 22:58, 1. maj 2022 Bomo s samostojno državo izgubili svoj učni jezik? (Kongres Novo mesto) (zgod | uredi) [10.208 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Zoran Božič Šolski center Nova Gorica Bomo s samostojno državo izgubili svoj učni jezik? (pobuda za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o visokem šolstvu) Primož Trubar, France Prešeren in Ivan Cankar, trije velikani slovenskega jezika in književnosti, najbrž niso niti sanjali o samostojni državi. Ker smo bili maloštevilni, ker so nas obkrožali večji in močnejši narodi in ker nismo imeli dovolj ozaveščenega zgornjega družbenega sloja, ki bi to izpelj...)
- 22:37, 29. april 2022 Zdravica demokraciji po Prešernu) (zgod | uredi) [1.492 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Slovenci!, napolnile so vinske se kleti močno, a kmet bo zgrabil vile, če v prodajo ne bo šlo; Brici vsi s traktorji v Gorico besni so prišli! Komu naj se glasijo zdravice danes, veš, poet? Bog nam demokracijo, bog živi ves oblastni cvet; žene vse, kar jih je, in može, če kakšen je! V sovražnike prvakov naj švigne strela, trešči grom. Če eden od veljakov propade, je za vse polom. Ne marksist ne pučist, Slovenec bodi optimist! Bogastvo, srečo, slavo...)
- 22:20, 29. april 2022 Sodobna slovenska pesem (po Kajuhu) (zgod | uredi) [889 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Samo per sto nas je, par sto zaplankanih idealistov, par sto duhovnih le kapitalistov, samo par sto, ki nas vse standard krotoviči in vendar nas nikoli ne uniči! Nikoli in nikdar! Zato ker nismo le številke, ki z inflacijo zgubé, baterijske ne svetilke, prazne žé! Edino taki so iz naših trdnih vrst odšli, ki jim od plače ni ostalo, da bi kupili si letalo... O,če bi drugi poslušali nas, taki, ki mešajo beton ves čas, napredek bi prišel že v vsako vas....)
- 22:06, 29. april 2022 Obrazi učenosti (po Jenku) (zgod | uredi) [744 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Med zidovjem tesnim vaša veda rase, v lastnem svetu tuja ve le sama zase. Kakor da zakleta v gradu je princesa, družba jo najraje gleda spod očesa. Tisti, ki visoke dobé položaje, naj še njo kot princi dvignejo iz raje. Mlad dijak po šoli ves prestrašen blódi, tu je nema priča žalostni usodi. Kamor se obrne, vse je zamorjeno, kjer pogled obstane, vse je pokošeno. Sekala je sablja letos bolj ko lani, da bi več se znalo, zvišani so plani.)
- 21:54, 29. april 2022 Študentu (po Prešernu) (zgod | uredi) [645 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Kdo zna lenobo premagat', ki jaše duha! Kdo ve ti mačka odgnati, ki kaže zobe od jutra, ko vstaneš, do poznega dne! Kdo uči vbijat' v glavo vse kupe snovi, pri tem sladko ležat' zaprtih oči in misliti nanjo, ki burka ti kri! Kako bit' hočeš študent in ti pretežko je v žepih nosit' al' drobiž al' zlato? Stanu se svojga reši, pa ne biš na psu!)
- 18:14, 29. april 2022 Nazaj v šolski raj (po Gregorčiču) (zgod | uredi) [888 zlogov] Karla.zbozic (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Nazaj v šolski raj! (po Gregorčiču) | avtor= Zoran Božič | opombe= Objavili dediči avtorskih pravic | izdano= | vir= | dovoljenje= S pisnim dovoljenjem | obdelano= 4 }} <poem> V podjetju delam zdaj s kovinskimi profili, spomin pa spet mi sili nazaj v šolski raj; zakaj nazaj? Nazaj v šolski raj! Tu gre blago za med, tu plače so visoke, tu tajnice so sloke, a v šoli je nered, zakaj nazaj? Nazaj v šolski raj! Direktor je moj zet, z n...)
- 11:20, 28. april 2022 Nevesta roparskega poglavarja (zgod | uredi) [674 zlogov] Ema Klemencic147 (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Nevesta roparskega poglavarja | normaliziran naslov = | avtor = Soteščan [Jožef Urbanija] | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domovina}}'' 12/43–52, {{mp|leto|1929}}, ''{{mp|delo|Domovina}}'' 13/1 {{mp|leto|1930}} | vir = dLib {{fc|dlib|3WHBV3VD|s=4–7|1}}, {{fc|dlib|Y5DEGJAW|s=5–6|2}}, {{fc|dlib|DQ645PLJ|s=3–6|3}}, {{fc|dlib|TUNRVFFE|s=2–4|4}}, {{fc|dlib|JJRK46X7|s=2–4|5}}, {{fc|dlib|GTGEIDJ1|s=2–4|6}}, {{fc|dlib|CI9W9661|s=2–3...)
- 10:49, 25. april 2022 Skozi Pekel v Cerknico (zgod | uredi) [7.906 zlogov] Veronika Petrovčič (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Skozi Pekel v Cerknico | avtor= Dr. Jos. Oblak | izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|januar 1905}}, leto 11, št. 5, str. 74-77 | vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0WWMF2B dLib 5] | dovoljenje= dLib | obdelano= 3 }} Odkar se je prvič opozorilo na borovniški Pekel* in je naše planinsko društvo tudi tu zastavilo svoje moči, da odkrije ta malo znani prirodni biser širšim turističnim krogom, se vzbuja zanimanje...)