Narodni izrazi: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 70 zlogov ,  pred 3 leti
;ajdovec, : vca, m. med, katerega nabero čebele na ajdi. Izl.
baba, e, f. babica, samica ptičev. Dobr. Selca pri Škofji Loki.
;babica, : e, f. pokončen steber vrtne ograje. Izl. Podobno
navaja Plet. za baba po Zalokarju.
;bäjkati,: am. v. impf, herumjagen, einhertreiben, pojati: nikar
ne bajkaj živine v^pšenico. I z b ä j k a t i , am, v. pf. izpoditi
ven, izhajkati koga iz postelje, iz hiše, žival iz
luknje. hI.
;bäsati,: bäsam, bašem, v. impf, seliti, siedeln; bäsa t i se,
p r e b ä s a t i se, sich siedeln; b ä s e n g a , die Siedelung
(== selinga v Let. 1895, 39). Dobr. Prim. dr. K. Štrekljevo
razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-
Fromm. I. 765.) Plet. ima prebäsati, überpacken.
;bävee :in dem. b a v č e k ali b a v c e k , m. 1. rastlinski izrastek
rožne šiškarice St. Got. Tem izrastkom pravijo
v Izl. z a s p a n o j a b o l k o , ker jih rabijo za kajenje
rastlin, posebno rešetark (di'psacus), osatov (carduus) in
drugih socvetek. St. Got.
;belica,: e, (izg. belca) f. Orakelblume, Chrysanthemum leucänthemum.
Izl.
;beliti,: belim, = beliti 5. pri Plet.: kostanj ali krompir b.,
Kastanien schälen. Izl. V rabi je tudi o b e l i t i z istim
pomenom. Prim. obelina, obelinje, oblicina pri Plet.: v Izl.
pravijo ob e 1 f č i n a.
;berač,: a, m. neka loterijska igra: berača staviti, b. zadeti.
Stavijo 8 ali 10 številk vkup v eni vrsti, in vsaj 2 ali
3 številke morajo priti. Ljubljana. Nemci pravijo Bätelspiel,
Betteltemo.
;besedieiti se,: im se, v. imf. besedovati se, einen Wortstreit
haben: dolgo uro se je besedičil z gospodom. St. Larnb.
;bezelj,: a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. Dobr.
Prim. bezgavka bzikati (spritzen).
;bezljäe,: a, m. vol, ki rad bezlja in skače. hI.
bTgla, e, f. trščica, ki se od večje trske odkroji. Izl. Se
manjša je potem znana biglica, Holzsplitterchen, Zündhölzchen.
Besedo bigla (katere PLet nima) in nje razlago
najdeš po D. Trstenjaku v Let. 1874, II. 52.
;binkoštnica,: e, f. šmarnica, convallaria majalis. Izl. Krašinja
(Kamniški okraj),
;bira,: e, f. poljski pridelki (odnosno korenje, repa in krompir)
za živalsko hrano. Nekaj bire zakopljejo črez zimo v
zemljo. Dokler imajo bire dosti, prašičev ne pokoljejo.
Izl. Duhovnikovo biro pa imenujejo ,kolektüra'.
;birmovec,: vca, m. kupčijski opravnik, agent. Izl. Podlaga je
firma, naslov trgovine,
;bizeljšeina,: e, f. vino z Bizeljskega pri Brežicah,
;blagonik,: a, (tudi b l a g o v nik) m. neki dobrotljiv gorski
duh, podzemnik, Bergmännchen. On ima v oblasti vse
podzemeljsko blago, vse rudnike, zato ima tako ime.
nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo še
več takih reči o njem. Izl.
;bogäniea,: e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Dobr.
,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav
(jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogdrica, v Kropi pa bogaimca
gubdnica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgdnca v Lj. Zv.
1889, 98.
;bögeati,: am, v. impf, otročja zahvala. Otrok BogaJBogca)
zahvali po jedi, da z rokama vkup tleskne. Št. Lamb.
;bolšnik,: a, m. samec bolhe. Št. Got.
;bömbati,: am, v. impf, zvoniti, läuten. Št. Lamb. Besedo
rabijo v otročjem govoru, in je onomatopoetičnega
postanka.
;brana,: e, f. 1. brani (Egge) podobno stojalo za zvonove v
" zvoniku. Izl 2. oni gornji oddelek ali prostor v kozolcu
(izg. közuc, Getreideharfe), kamor devljejo suho seno.
« in pri besedi samec kozolec z eno vrsto »bran
(štantov)«.
;b r a n i k ,: a, m. der Eggenzahn. Izl. Plet. naglasa branik.
;bratee,: tca, m. premetenec, prekanjenec, zvita buča: on ti je
bratec. Vrhnika.
;b r a t r ä n,: a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^ZzZ.
;brusiea,: e, f. brusina, brusnica, stojalo za brus. Dobr. .
;e a f r a ,: e, f. die Echarpe, Schawl. Dobr. Po Ljubljani pravijo
šerpa, die Schärpe,
eementariea,: e (izg. cmentarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa
Dobr.
;c i j ä z i t i , :v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro
znana potovka, kateri pravijo cijdza (cjdza). Hišno ime je
pri cijdzi, rodbinsko ime j e drugačno. Sinove in vse vkup
nazivljejo cijaznike; dobila j e žena to ime, ker že mnogo
let vsi župniji cijdzi iz Krope pošto in druge reči.
;e i p e r j e , :prja, n. ozkolisti vrbovec, epilöbium angustifolium.
Dobr. Plet. ima ciper, W e i d e n r ö s l e i n ; nima pa čibrije
(lythrum salicäria, ki se tudi prišteva svetlinom, oenotherae)
kak drugačen pomen: solzno (selzenovo) zeljce, pasja čebulica str. 6;
zvezdica mehurnica 13; zavojnice 15; ostrolisti javor 22; dolgopeceljnati
;brest 26; poljska cedilj, črnoglavec 39; senčnica 57 ; polž grmän 63 ;
polž šuman, šemice64; hrošč padavec, ščitonoska 73; trstni vrabec 94;
vodoljuba (tudi Tuš. Bot. 128), vodna vijola 95; dristavci, skrakoni 96;
osojnica 57, ušesna žličica 58, venčeva pleva 79, ceduljka 103, nora
ajda 164, i. t. d. Omenil sem samo nekaj. Vvrstiti bi se dalo več
;coperjän, :a, m. čarovnik, der Zauberer, hl.
;crkljivka, :e, f. neka boljša pogača, Pathenbrot. Krstna botra
speče dve pogači —- jedna je erkljivka — in izroči
otročnici obe poleg drugih jedil čez teden dni po porodu,
;cvekövje,: a, n. coli. == količje, mnogo cvekov; c v e k = količek,
klinec. Dobr.
klinčičev, petoprstnikov, sašev in drugih rastlin, ter uporabiti več pridevnikov,
nach den vorliegenden zwei Heften des neuen "Wörterbuches stark
bezweifeln."
;čačka,: e, f. dem. od čača, Spielzeug. Starišem, ki izmed svojih
otrok prve najbolj Ijubkajo, velja na Izlaškem:>) Prvi je
čačka, drugi igračka, tretji je še le otrok,
;čákavec,: vca, m. kdor ni pri nobeni (politični) stranki, ki
torej čaka, kam se bo »vpisal«, da pojde, kjer bo večina Izl.
;čämpelj,: plja, m. od nosa viseč smrkelj; tudi psovka: ti
čampelj ti — smrkavec (Rotzbube). Izl.
;če,: adv. tja, tje, (izg. kakor conj. če), dorthin: če pojdi, če-le
(čš se poudarja). Druži se z nekaterimi besedami
kakor pritaknjen zlog, n. pr.: čedolven, čegorven, čeven
tamčeven — hierhin, dorthin; tistče, tistčeven — dorthin.
Dobr.
;čežaniti,: im, v. pf. česnati, čvekati, (unnöthigerweise) herumreden;
tudi p o č e ž a n i t i kaj, in (Sežana je oseba, ki
okolo čežani. St. Latnb.
;čič,: a, m. debel sad pravega kostanja. Št. Got.
;črepinee,: nca, m. betoglavec, ein Dickschädel. Kropa. Prim.
;črep 2. črepec (der Dummkopf) pri Plet.
;čreplnjar,: ja, (izg. čepinar, čpfnar) m. izdelovavec in prodajavec
črepinj, t. j. lončene posode. V Ljubnem pri Podnartu.
;črnina,: e, f. srednji in najboljši (najtrši) les hrastovega
debla, Kernholz. Izl. Ostali zunanji hrastov les se imenuje
belina »Splintholz«,
;čvrčtiljiea,: e, f. majhna priprava, s katero uče ptice peti ali
čvrčati, der Vogelspötter. Ljubljana. Onomatopoetičen
izraz.
;dedec,: dca, m. samec v živalstvu. V rabi je tudi dem.
d e d č e k. Ljubno pri Podnartu.
;devica,: e, f. Wurmfarn, aspidium filix mas. St. Got.
dlesniea, e, f. nav. pl. dlesnice = zobrnice, das Zahnfleisch,
pri novorojenčku se že črez nekaj mesecev poznajo
;dlesnice. Izl. Prim. dltena pri Plet. in dr. K. Štreklja
dljuska v Let. 1894, 10.
;dolgogobeen, :adj. kdor rad veliko nepotrebnega o drugih
govori. Izl. Tudi samo g o b č e n . Št. Got.
;drobljanček, :čka, m. demin, od drobljanec, majhen otrok.
St. Janž na Dolenjskem. Plet. ima po Zal.: naši otroci so
še drobljanci.
;drstiti,: im, (tudi drestiti), v. impf, poditi, d r s t i t i se, sich
jagen. Dobr.
drugo, adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite,
») Tu slišiš za majhno okolico ali samo kraj; Na ali po Blagovškem,
na Vranskem, na Zagorskem, na Št. Ožbaltskem i. fc. d.
;drvolöm,: a, m. nerodnež (posebno o dolgem človeku): kakšen
drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.
;duša,: e, f. ročne žage srednja opora, ki je vzporedna z
listom (žago) Dobr.
;düzla,: e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter
jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi diiza. Dobr. Prim.
;drža,: die Schlampe (Plet. 181.)
;dvorlna,: e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri snaženju
prašiči v njo seženo, o lepem vremenu so tudi črez
dan v njej: volk je hotel prašiča iz dvorine vzeti. Izl.
;fajfür,: rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dobr.
;fävlast,: adj. prebrisan, zvit, komur ni zaupati: ;ili je ta
človek favlast, žival fävlasto gleda; fdvlastemu človeku
reko f ä v 1 e ž. Izl.
;fiee-fäee,: f. pl. čenče: same fiče-fače je govoril. Izl.
;figovec, :vca, m. figamož. Izl.
;flaküzar,: rja, m. der Vagabund. Radeče pri Zidanem mostu.
Po Ljubljani je znano f l a k i r a t i , f l a n k i r a t i = flakäti,
;flakäti,: flankäti, vagabundieren. (Schm. Fr. 793.)
;fržek,: fržka, m. (izg. faržk), fižol, fržol. Št. Got. V Škofji Loki
pa mu pravijo f e ž k ali f e š k.
;gašperček,: čka, m. majhna železna sobna peč, ki ima navadno
na temenu kolobarje kakor štedilno ognjišče.
Večjo železno peč te vrste pa zovejo g a š p e r . Izl.
;glävten,: tna, (izg. gvävten, gvälten, gvävtek in gvältek) adj.
nobeden mu ni gvävten = mu ni kos, kann nicht mit
ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glävtek = ga
naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo
mort. Tudi dem. g l e n ' c a , e. Dobr.
;glistavec, :vca, m. lek zoper gliste. Izl. Take lekovite rastline
imenujejo v Izl. tudi g l i s t n i c e ali g l i s t a v k e,
;glišav,: äva, adj. glfstast. Izl.
;gnojiv,: iva, adj. gnojav, gnojast. Izl.
;gmirati se,: am se, v. impf, rediti se, gedeihen. Žival, človek
se gmlra = se redi. Ko gre vpeljevanka v cerkev, naj
pazi kako sveča gori; če zlo bakljä, se bo otrok dobro
;gmiral, :če pa slabo gori, se bo pa slabo gmiral. Izl.
Nem. ge-mehren.
;golobäj,: a, m. jurji, Herrenpilz (boletus edulis). Demin.
g o l o b a j č e k . Št. Janž na Dolenjskem; Izl., kjer mu tudi
g o l o b a n j pravijo,
;golobiičnik,: m. der Kahlkopf, hl.
;gombtilja,: e, f. debela kepa prsti na njivi. Št. Got.
;gorjiiša,: e, f. čedra, kratka pipica. Dobr. Plet. ima pri besedi
cedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,
;grebenät,: adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig. Izl.
;grilavee,: vca, m. Št. Janževa roža, hypericum perforatum.
Št. Got- Ime prihaja od tod, ker ga trgajo in zatikajo
v luknje zoper grile.
;goževec,: vca, m. sipek, ščipek, rosa canina. Dobr. Prim. pri
Plet. goščavka (rosa centifolia). Njega les se imenuje
g o ž e v i n a .
;gčžiea: ali gožnica (izg. gožca, goženca) f. Aesculapschlange,
coluber Aesculapii. Radeče pri Zid. mostu, Št. Got.
;häea, e, f. kokoš s kosmatimi nogami. V rabi je še häc
1.555

urejanj

Navigacijski meni