Narodni izrazi: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
Brez spremembe velikosti ,  pred 3 leti
brez povzetka urejanja
Kratice so umevne:
*D. i. Sv. = Dom in Svet.
*DohrDobr. = Dobráva pri Kropi (Radovljiški okraj),
*izg. = izgovarjajo.
*Izl. = Št. Jurij (Podšentjúr) pri Izlakah pri Zagorju ob Savi.
;besedieiti se, im se, v. imf. besedovati se, einen Wortstreit
haben: dolgo uro se je besedičil z gospodom. St. Larnb.
;bezelj, a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. DohrDobr.
Prim. bezgavka bzikati (spritzen).
;bezljäe, a, m. vol, ki rad bezlja in skače. hI.
nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo še
več takih reči o njem. Izl.
;bogäniea, e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. DohrDobr.
,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav
(jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogdrica, v Kropi pa bogaimca
bratec. Vrhnika.
;b r a t r ä n, a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^ZzZ.
;brusiea, e, f. brusina, brusnica, stojalo za brus. DohrDobr. .
;e a f r a , e, f. die Echarpe, Schawl. DohrDobr. Po Ljubljani pravijo
šerpa, die Schärpe,
eementariea, e (izg. cmentarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa
Dobr.
Dohr.
;c i j ä z i t i , v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro
znana potovka, kateri pravijo cijdza (cjdza). Hišno ime je
drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.
;duša, e, f. ročne žage srednja opora, ki je vzporedna z
listom (žago) DohrDobr.
;düzla, e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter
jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi diiza. DohrDobr. Prim.
;drža, die Schlampe (Plet. 181.)
;dvorlna, e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri snaženju
jih no ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvävten
na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč
dela). DohrDobr. Pravijo tudi: to naredi g l ä v t , da je učitelj
moral od näs = das macht das (schlechte) Gerede der
Leute; tak glävt čez koga poganjati, das Gelaut. —?
;golobiičnik, m. der Kahlkopf, hl.
;gombtilja, e, f. debela kepa prsti na njivi. Št. Got.
;gorjiiša, e, f. čedra, kratka pipica. DohrDobr. Plet. ima pri besedi
cedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,
;grebenät, adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig. Izl.
;most, a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje.
Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev),
torej je tak most potreben. DohrDobr.
;motikar, rja, m. premogokop, knap. Izl. Ime je od njihovega
orodja t. j. motike ali rovnice.
vrhačevina (Gipfelholz),
;nastrašno, adv. strašansko, außerordentlich: nastrašno je
bilo veliko ljudi. DohrDobr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar)
tolči, vpiti, razbijati,
;niköli-nikäkor, (izg. nkul-nkaker), adv. nie und niemals,
Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave,
ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene.
Dobr.
Dohr.
;obleči se, ležem se, v. pf. Wohlbehagen: o jedilih y izreku
»kar se komu prileže, se tudi obleže«. Včasihl čfevLk :f
;pregräjati, am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo
meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več
ne je. DohrDobr.
;prenesti se, nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš
se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.
1.555

urejanj

Navigacijski meni