Poprtnjački
| Poprtnjački Svetlana Makarovič |
| |||||||||||
Dobrodošli v naši hiši, prijatelji.
Odrežite si kos našega prazničnega poprtnjaka.
Da bi vam dobrega kruha nikoli ne zmanjkalo!
Kakor žanjec in žanjica
mak s plavico se poljublja,
žito, zlatolaso žito
dobro letino obljublja.
Bledo sončece mežika
za nevihtnimi oblaki,
jaro žito v vetru pleše
in v njem živordeči maki.
Ima usta kakor makov cvet,
pšenični kiti dve,
a v koga je zagledana,
nikomur ne pove.
Okenca ne bom odprla,
kadar prideš vasovat –
sem ves dan na polju plela,
fantič, pojdi raje spat!
Je žela dolge ure tri
in snope je vezala,
zaradi žuljev revica
ves teden je jokala.
Bom šla pa spletla jerbašček,
prav ličen jerbašček iz slame,
bo v njem kolač, lepo pokrit
z vezenim prtom stare mame.
Voda mlinske kamne žene,
mlin ropoče na vso moč.
Luna s srebrom mlin obliva
vso jesensko mrzlo noč.
Dosti dobre moke smo namleli.
Mlinar, mlinar, si hudo zaspan?
Daj no, le še kako uro zdrži,
za gorami se že dela dan.
Dragi pek, veš, kaj bi rada?
En lepo hrustljav rogljič.
Le nikar mi ne mežikaj –
drugega ne maram nič!
Kolački trije z mize se smejijo,
poglej, kako lepo so zapečeni,
lepo po bratsko si jih razdeliva,
tako: enega tebi – dva pa meni!
Pek sinoči je popival,
davi peko je prespal –
kaj pa zdaj, ti mojster zgaga,
ko se je ves kruh zažgal?