Popotniku
Videz
← Sanje za rojstni dan | Popotniku Glas Tomaž Šalamun |
Oltar → |
|
Cvet mi je zdrsnil ob rami
in padel v vodo.
Ljudje šepetajo:
zakaj ga ni zgrabil?
In mestni zvon mu je bil v
slovo, kot da bi se poslavljal.
Le jaz se nisem pustil preslepiti.
Narisal sem rožo v travo in
pahnil ladjo proč od sebe.
Vzel v roko trobento kot
zlati sladkor, ki se je raztopil v
soncu.