Ponočna potnica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stara pravda Ponočna potnica
Pesmi
Anton Aškerc
Brodnik
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...
»prepelji, brodnik, me takoj!
Oh, meni mudi se;
in preden zadani se,
mi daleč je priti nocoj.«

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...
Čez reko čoln črni leti.
A potnica pozna,
velika in grozna
z brodnikom v njem tiho sedi.

»Telo ko kost suho
zavijaš v rjuho;
mrtvaški iz ust diše ti puh!
Pod čelom prikrita
dva ogla gorita...
Živ človek si, ali si duh?«

»Kaj znoj si otiraš?
Kaj v me se oziraš?
Naprej, naprej tiraj svoj čoln!...«
In žena vzravna se,
glej, veča se, rase —
ves čoln že je skoro je poln.

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...
Pri bregu! Čoln butne na kraj...
»Kdo tujka si grozna?
o, potnica pozna,
brodnino odštej mi sedaj! —«

»Za manoj smrt bleda,
puščoba in beda,
strah, stok in drgèt pred menoj!
Kdo tvoja sem druga?
Ime mi je — kuga!
Nocoj grem na desni breg tvoj!

V vsak dom se odpravim,
ljudi vse podavim...
a tebi naj milost storim!
Ne boš čul vpijočih
in gledal ne mročih ——
zdaj prvega tebe umorim!«