Pomladna želja (Zime smo že siti)

Pomladna želja (Zime smo že siti)
Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Pomladna želja (Zime smo že siti), Najdihojca, 1954, št. 12, priloga Slovenskega poročevalca, 1954, let. 15, št 131, str. 6.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Zime smo že siti,
a še ji konca ni.
S kučmo smo pokriti
od jutra do noči.

Do nosu zaviti
tiščimo se peči,
pod odejo skriti,
pa še nas mraz lovi.

Kod se sonce klati,
le kje se mudi?
Radi bi po trati
skakali že bosi.

Na voz naložili
bomo pusti mraz
in ga zapodili
daleč proč od nas.

V kraj naj gre ledeni,
kjer beli medved spi,
kjer severni jeleni
so vpreženi v sani –

tja, kjer v neskončnem snegu
tema je noč in dan,
tja, kjer v snežnem bregu
je Eskim zakopan.

Tam ga imajo radi,
tam se ga ne boje,
tam nimajo pomladi
in si je ne žele.

Opombe urednice

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254,IN = 6795, tipkopis št. 5/30.
V tipkopisu, 4. kitica: Na voz naložili / bomo pusti mraz / in ga napodili / daleč proč od nas.
6. kitica: tja, kjer v večnem snegu / tema je noč in dan, / tja, kjer v ledenem bregu / je Eskim zakopan.