Pojdi na vsebino

Pomladanski veter

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pomladanski veter
Igo Gruden
Izdano: Edinost 46/73; 1921
Viri: dLib,
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

V duši tihi, sveli mir,
zunaj veter vre od juga:
ulica šumi kot struga
v okno pljuska ves večer.
Kaj prinasaš, veter blodni,
mi od daljnih krajev južnih?
Glas piščalk se zdiš mi tužnih
daleč, daleč v zemlji rodni.
V cvetju breg pod Nabrežino, cvetje v Brdih in Vipavi —
to-li tvoji so pozdravi,
moj spomin na domovino?
Zlato solnce po vsem morju,
v zlatem solncu bela jadra
dol do Pulja, Reke, Zadra —
to si videl ti v Primorju?
Kaj prinašaš, veter blodni,
mi od daljnih krajev južnih?
Glas piščalk se zdiš mi tužnih
daleč, daleč v zemlji rodni.
Cvetja ni pod Nabrežino,
ni v Vipavi, ni ga v Brdih:
tam v pesteh koščeno — trdih
narod stiska bolečino ...