Pomladanske cvetice
| Pesmi Josip Cimperman |
| |||||||||||||
Pomladanske cvetice.
[uredi]1.
[uredi]Pómlad spet razsiplje
Krasne dári svoje,
Spet cvetó cvetice,
Družba tičev poje.
Rádost zdaj kraljuje
V sèrcih vseh človeških,
Ni več čuti tožbe,
In ne 'zdihov težkih.
Vse ljudí je pómlad
Kakor prerodila,
Ménim, da vsa zemlja
V raj se je zmenila.
2.
[uredi]Na zêleni trati
Suče se kardelo
Nežne, ljube dece
Urno in veselo.
Pojejo med plesom
Ustica mladinske
Sladke in nedolžne
Pésmice detinske.
Poj, le poj, mladina!
Lépe imaš dnéve,
Srečne ure rajske,
Brez solzá in réve.
3.
[uredi]Tam na malem grobu
Mlada mati joka --
Cvétna zemlja krije
Njenega otroka.
Vstavi vroče solze,
Mati tugopolna,
Lej, pomlad je tukaj,
In radóst vesoljna!
Bog nam dal je pómlad,
On vzel déte tvoje,
Ki zdaj, angelj, čaka
V raji majke svoje!
4.
[uredi]Ladija od bréga
Tam odriva v morje,
Jasno solnce sije,
Čisto je obzorje.
Vgoden veter piha
V jáder platno bélo,
Sèrce pa mornarja
Bíje prevesélo.
Kmali bo pozdravljal
Gôre domovine,
Ki od nje je ločen
Terpel bolečine.
5.
[uredi]Hajd! Čez ramo torbo,
Palico pa v roke!
Iti čem na gôre --
Jasne in visoke!
Verh najvišje gore
Pa se bom ustavil,
Tù si 'z véj zelênih
Hišico napravil.
V hišici tej zračni
Bom vesel prebival,
Svétne reve zabil,
Sladki mir užival!
6.
[uredi]Delaj kakor mravlja,
Dokler si na sveti;
Kdor lenobo pase,
Vreden ni živeti.
Kar si umno sklenil,
Sèrčno zmir izpêlji,
Če tud' ne izide
Vselej ti po žêlji.
Ak' ni bila prava
Perva pot, bo druga;
Ak' češ biti mojster,
Bodi naj pred sluga!
7.
[uredi]Matere ve ljube
Našega naroda,
Ki mu prisvetila
Zlata je svoboda:
Vzrejajte sinove
Ino hčere vaše,
Da ti enkrat bramba
Bodo zemlje naše!
Bramba terdna, kot so
Naše sive skále,
Ki vremena sile
Niso jih razdjále!
8.
[uredi]Solnce, zlato solnce
Zemlje krog obséva,
Sèrce meni v persih
Pa ljubav ogréva.
V sèrcu ljubav vroča
Mi gorí za brate,
Domovince blage,
Rojstvo dobe zlate
In za druge sine
Naše očetnjave,
In za hčere zale
Drage majke Slave!
9.
[uredi]Vaša hrabra djanja,
Vé Slovenke zale,
Bodo v naši zgodbi
Zmir' se lesketale.
Tarbule se slava
Večno bo svetíla,
Marulo zmir' v sèrcu
Slava bo nosila.
Kak' branili devi
Ti ste nam svobodo,
Še z veseljem vnuki
Pozni brali bodo!
10.
[uredi]Kar od tebe proč sem,
Mila posestrima!
Se vselila v sêrce
Mi je huda zima.
'Z glave so zbežale
Misli hrepeneče
In mirneje bíje
Sêrce kervaveče.
Zemlja je puščava
Za-me v vsakem kraji --
Tožim, kakor slavec
Tam v samotnem gaji!
11.
[uredi]Kak'šen jaz dobiček
Imam od učenosti?
Kaj mi nek' pomaga
Základ vse modrosti?
Drugi niso modri
In tud' ne učeni,
Pa se vendar bolje
Jim godí, ko meni.
Sreča ljubi norce;
V hiši njih stanuje,
Mene pa od strani
Sèrpo pogleduje!
12.
[uredi]Grenka si ti čaša
Mojega življenja,
Do verhá si polna
Britkega terpljenja!
Vendar čez grenkobo
Tvojo ne bom tožil,
Ne si tako nalašč
Tamne ure množil.
On, ki vé za rožo,
Ko na polji vene,
V sèrce si ljubeče
Vpisal je tud' mene.