Pojdi na vsebino

Poletna noč (Skozi okno

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Poletna noč
Vera Albreht
Spisano Alenka Župančič
Viri Vera Albreht, Poletna noč, Vera Albreht, Nova obzorja, 1952, let. 5, str. 16.
Dovoljenje Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.


Skozi okno v noč poletno
zastrmelo se je oko,
nad vrhovi violetno,
v molk uklenjeno nebo
me prevzelo zagonetno
in omamilo je vso.
Splavati v vsemir sproščeno,
naravnati v dalj perot,
se vtopiti, zliti v eno,
biti pričujoč povsod:
v šumu trsja, brstju trave,
v srebrnini nad vodó,
v rosni kapljici dobrave,
v meglah, ki se k nebu pnó –
kakšna rádost se sprostiti,
se znebiti zemske slè,
v harmonijo se preliti,
biti nič in biti vse.