Pohorski Vouvel
| ← Metalski zmaj | Pohorski Vouvel (Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom) Jakob Kelemina |
Baron Balon → |
| |||||||
Po Pohorju strašijo otroke: »Ne hodite od doma, dokler bomo na planini drva sekali ali pa na rovtah kosili, ker bi utegnil priti divji mož Vouvel in vas odnesti v svoje duplo.« Stari Karmot iz Pečevnika so pravili, da je Vouvel skrit v Turjaku, visoki gori šentiljske fare, v neki brez danji douplini. Tako je močan, pa tudi tako gladoven, da za zajtrk celega junca poje in vso Mislinjo izpije. Nekoče je zaspal pastir pod košato bukvjo. Ko se zbudi, pogreši devet krav. Po stopinjah spozna, da so šle krave proti Turjaku v globoko votlino. Ko stopi vanjo, najde spečega velikana. Iz nosniv se mu je kadila sapa kakor dim iz kovačnice. Bela žena ga je muham branila. Pastirju se je zdelo da ima Vouvel kačji rep. Bežal je, kar so ga nesle noge, da pove gospodu, kar je videl. Gospod pridejo in poškropa z žegnano vodo. Vouvel se zbudi in spremeni v pozoja ter švigne čez planine. Koder je letal so se lomile najmočnejše jele. Vouvel ima dosti blaga (živine) v globoki gori skritega. Bil je kovač, ki je opazil, da Vouvela ni bilo doma. Gre torej in udari z debelim kladivom na vrata. Bela žena se oglasi od znotraj: »Bodi si, kdor si, odpreti ne boš mogel. Samo če najdeš travo vauvelico in rečeš: »Hajd, krava, nazaj h Krsniku, zemlji je treba dežja!« tedaj se bodo vrata hitro odprla.« Čim kovač to čuje, gre iskat trave vouvelice; dolgo jo je iskal, pa je ni našel. Tegaj je zagledal črno meglo, v kateri je jahal Vouvel domov. kobač zbeži, da ga velikan ne ulovi. O Vuelu pravijo, da je oženjen in ima Grakinjo za ženo. Graka kuha Vouvelu jedi, za pijačo mu nudi farezino ali brazino. Pohorci pravijo, da se kuha farezina in trave, ki od polnoči do ene zraste in se razcvete na najvišjem rtu Pohorja, in sicer na Janeževo, kadar kurijo kresove. Le Grake pridejo do nje, ker imajo kremplje.