Pogreb (Tone Seliškar)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pogreb
Tone Seliškar
Izdano: Kres, letnik 1, številka 9/10 (1922), 164
Viri: dLib 9/10
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

— Ne vem kateremu bratu, ki so ga nesli po dolini. —

Z visokega hriba sem te s pogledi na tvoji krsti
spremljal pod ozke, zasnežene topole
v večni mir tvojega telesa.

Ves drhteč sem poslušal žalostno godbo godcev,
ki so ti igrali na poti v brezkončnost —
in se mi je zdela flavta kakor piš zimskega vetra
in se mi je zdel boben kakor utripi srca pojemajoče nevihte.

Kako je že bilo?
Iz skale je zevala tanka rana,
ko si sivega prahu natrosil nanjo —
potem je iz rane skočil rdeč hudič
in te je udaril v oči,
da se je pest razletela ...

Gospodar mu je izkazal hvaležnost s črnimi poslanci,
ki so jim cilindri bahato kinkali na plešastih glavah.

Z visokega hriba sem te s pogledi spremljal
in sem se čudil, da nisi iz krste stopil k cilindrom,
da bi jim dejal:
Zakaj pa vas nikoli ne udari hudič v obraz?

(Iz zbirke Trbovlje)