Pogovor o čebelnih rojih

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pogovor o čebelnih rojih
Peter Pavel Glavar
Izdano: 1776
Viri: Dedi
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Vsebina

Napreiſhnu Pomenenie.
Od Zhebelnih Rojou inu Prebivalſha.
[uredi]

1. Kaj je Roj? Roje je en Zhebelnu Resdeilenie na dva ali vezh Dejlou: ta katiri v pospreiſhnim Prebivalſhu ostane, ſe Klizhe ali Starz ali Srojenz. Katiri pak dergam ſe preſeli sa novu Gospodarstvu sazheti, imenuje ſe Roj ali Mladezh.

2. Dvoje Sorte Roje. Resdelenie Zhebelnu gody ſe ali samovolnu. Kader ſame od ſebe bres Zhloveskiga Persadenia ſe lozhijo, inu ſe imenujejo Roje, ali permoranu, namerzh Kader skus Zhlovesku perſilenie ſe reslozhijo, inu ſe imenujejo Pregnanzi.

3. Troje sorte ſo Zhebele. Sleherni Roj je ena Dershina is troje Sort Zhebel ukupej spraulena; namerz Materniza, Trotje inu Zhebelle. Materniza sunei Rojenia je ena ſama per Dershine. Trotou je komei Deſetina inu tulku Zhaſa, dokler ſo Mladizhe; Zhebel pak je nar vezh Truma.

4. Od Maternize. Materniza je nar vezhi inu nar dalſhniga Trupla, ermene al Zherne Podobe; te Prizhnost vſo Dershina risveſseli, serzhno sturi, inu perhrani; nije Pomankanie pak v’ kratkim Resdianie vſsiga Tovarshtva perneſse. Toku ſe imenuje, sakaj ona Zhebelne Jaiza leshe, Rod perhrani inu pogmira: dokler po Plemenu ne grede je Dekelza; po Plemeneniu ſe imenuje obhojena inu kader je nerodovitna Jallova.

5. Od Trotou. Trotje ſo debeliga Zherniga Trupla inu moſkiga Spolu, s’ katirem Materniza ſe pomeſha. Te Zhebele po Maternizhnimu obhojeniusdaizi preſhenejo, inu do drusiga sastaulania ali Zhaſsa Rojenia ne pridejo na spregled. tar to savolo perhranenia tega Medu, kir ne dellajo, temuzh sabston jedo.

6. Od dellounih Zhebel. To drugu Tovarshtvu je is taku imenuvanih dellounih Zhebelam; katere ſo med drugim nar mainſhi postave, one is ſvojo neistrudeno Pridnostio Dershino is vſo Potrebo polvidjo, inu zhes to ſvojmu Gospodarju sa to nym zhes lejtu skasano skerb, stresbo inu Lubesen en obilne Vushitik v’ Hvalesnosti dodele.

7. Od Zhebelne Reje Dobizhka. Vushitik ali Dobizhik Zhebelne teshku je prevudarit, vſe leshy na leitne Paſhe, Sdrauje inu Rodovitnosti teh Zhebel. Deſilih sadnu pretezhenu Lejtu Doleinsku neſrezhnu je bilu, spomlad savolo merslih gorejnih Vetrou veliku Zhebel je pomerlu, tar savolo slabe Paſhe, inu vezh dejlu desheuniga Vremena ſilnu redki ſo bili Roje, vender moje 152 popreiſhno Jeſen puſheni Paynovi ſo meni 14 od 100 Dobizhka perneſli.

8. Prebivalſhe Zhebelnu. Zhebelnu Prebivalſhe po naſhim Jesiku ſe imenuje Payn od drevija Paynou ali Bedno oteſanih, v’ katire v’ starſih Zhaiteh inu she sdaj v’ enih Krajeh ſe devajo; sizer nagnenie nyh je v’ votlih Derveſih, inu v’ Osidia Luknah prebivati; kader pak skus Ogrebanie ſo vkrotene v’ vſe Sorte Poſode ſe puste hraniti, taisto volnu gorvsamejo, inu s’Veſeilam noter dellajo.

9. Paynou podoba. Paynou po Deshele Navade inu Zhebelarja Svoleniu je vſe Sorte Podoba. Eni is Derveſ sdobejo Bedne ali Klade: drugi is Verbja, Slame spletajo Korbe. Zhaſ ſo podougast, Zhaſ oshpizeni, viſoki, niski, okrogli, voglati, shiroki, voski. Koker enimu pred drugim dopade. Eni supet ſo pokonzhni, drugi leshezhi.

10. Gorenski Paynou Dobruta. Obeno Sorto Paynou jest ne savershem, med vſim vender meni dopadejo te na goreinim Kranskim navadni; sakai ſo ne lie ſamu Pogledu perludniſhi, samuzh v’ Oprauki perloſhneiſhi, v’ Dellu nar Zeneiſhi, v’ Terpeshi nar stanovitneiſhi. Satorej tudi te gorenske Payni pred oſim drugem svetjem.

11. Podoba goreinskih Paynou. Sbyti ſo te na 4. Vogale Paynovi is 4. Smrekovih, ali drusiga mehkiga Leſa Deſak ½ Zolle debelih: taistih Dougust je 2 ½ Shyrjava 1 inu snotreina Svitloba ali Vihſhost ½ Zheula. ſe snajo tudi vezhiali mainſhi po ſleherniga Miſli napraviti; samu vikſhi; Zhes ½ ali 1 Zollo taiste narejati ne svetjem, de v’ Vrozhini od Theshave tega Blaga Satuje ſe ne poterga.

12. Verh tega Paynu. Vereh ozhe snotrej Koſmat ostati savolo Terdnosti tega Satuja: v’ Srede od obojga Konza svertane ali sdobene ima 2. Lukne, vſakatira 3. Zolle velikosti, okrogle ali na 4. Vogale is Saturenzam preskerblene, de v’ Potrebe ſe odmaſhe: od sgorei pak more Verh gladak biti.

13. Stranize tega Paynu. Stranize sgorei inu spodei ſo ſpahnenie, de Verh inu Dne dobru ſe ſprimejo: na te Verh od sgorei ſe terdnu perbije; Kir prozh ſe ne jemle: snajo biti gladke ali kosmate je vſe enu. Samu ſvetjem, de na mesti Sheblou od sunei na 4. Vogaleh tulkain Kavelnou is debeliga Drota 3. Zolle od Konza na Stranize ſe perbijejo, sa taiste v’ ta spodne Dne satekniti; Kir Zhebele Touzhenie ne terpe inu Satuje, ſuſebnu Spomlad inu v’ Sime ſe radu poterga.

14. Dnu tega Paynu. Dnu snotrei more biti gladku, de Zhebele loshei po nemu ſe sprehahajo: na Straneh ſo v’ tega 4. okrogle Drotje vbyti, v’ katire ſe Kavelne sapirajo: Spredei je Dne 3. Zolle dalſhi inu naprei od Konzhnize molly, na katirim Brade tega Dna te trudne Zhebele, kader is Paſhe pridejo, pozhivajo, inu tudi zhujejo super ſvoje Sourashnike.

15. Spredna Paynu Konzhniza. Ta spredna Konzhniza, de Sonze taisto ne skervi, ven ne potegne, je v’ Stranize vzeplena ali folzana. Na Dne ima v’ Sredi eno 4. Zolle dougo inu 1/3 Zolle viſsoko ven sresano gladko Shrevenzo, skus katiro Zhebele ven inu noter hodijo. Kir Zhebele veliku Sourashnikam, ſuſebnu tem Nauratenzam ali Roparzam ſo podvershene na mesti imenuvane Shrevenze drugo ſvetjem is Koſitarjovim Koleszam.

16. Kolesza koſitarjoviga Podoba. Kolesze 3. Zolle ſhiroku na Sredi prebitu nad Shrenzo je na Konzhnizo perterjenu is Shebelzam. Resdelen je na 4. Dejla A. B. C. D. enake velikosti. A. Ta velka Shrevenza od Roba ¾ Zolle viſoka okroglu je sresana: taku sresana je tudi Konzhniza. B. ta sredna 1/3 Zolle viſoka okroglu je sresana. C. ta mala tudi 1/3 Zolle viſoka na 3. Sobje je sresana is tulkain Luknam, en inu drugi 3/8 Zolle shiroke sraun B. je Sob, potem lukna inu taku naprei. D. Je is Koſitarja Saturenza is B. Verstam, ena od te druge 3/16 Zolle prebitem taku velikem Luknam, de Zhebelna Glava skus ne more, v’ 1. 3. Verste ſo 8. Lukne, inu sredne 7. perbite, de ſe na Krishem vidijo.

17. Nuzh tega Kolesza. Nuzh Kolesza je: v’ velike Paſhe, koker v’ Zveitu Drevija inu Ajde odpre ſe ta velka Shrevenza: v’ sredne Paſhe oberne ſe Kolu na sredno: v’ slabe ali Pomankanie te Paſhe saverti ſe na Sobje, katerih lie en ſam ſe pusty ob Zhaſu teh Nauratenz. Na Lukenze pak ſe dene v’ Prenaſhaniu teh Paynou, inu po Sime, de Zhebele saperte Luft imajo inu ſe ne poduſhe.

18. Kozhniza sadna tega Paynu. Sadna Konzhniza je s’ tikama snotreine Svitlobe tega Paynu narejena, de ſe taku delezh lahku v’ Payn porine ali pomakne, koker ſe ozhe, sa Payn skus to smainſhati ali vezhi sturiti: de pak Konzhniza doli pasti ne more, na obeh Straneh Konzhnize v’ 2. okroglu sviteh Droteh v’ Konzhnizo perbitih je en oſhpizhen drotasti Pah, katiri, kader ſe naprei pahne, v’ Stranizo ſe sabode.

19. Snamnia potrebne na Verhu Konzhnize inu Dno Paynou. Kir Dna inu konzhnize vezhkrat ſe od drusiga Paynu prozh jemlejo, de ſe ne pomeſhajo, inu slozhijo med drugem, dobru je Verh od sgorei, Konzhnizo od sgorei tudi, Dnu pak od sadei is enakim Snamniam sunej sa snamnuati, skus katira snamnivanje veliku Della ſe preusigne ob Zhaſu Rojenia inu Tergania: nar bulſhi je pak Payni v’ suhim ukupei spraulene hraniti.

20. Svarjenie sa druge Payni. Ozhe ſe katiri druge Sorte Paynou ſlushiti, taisti ſai ima skerbeti te per Goreinskih Payneh naprei perneſene potrebne Shtuke v’ Dianju spelati, Katira ni Zol nemogozhnu; per enih vender is Theshavo, per drugih is Lahkoto ſe pusty sturiti. Ne bode eden to Previdnost imou, s’ malim dobizhkam per Zhebelne Reji ſe bode Hvaliu.

21. Od samovolnih Rojou. Med Rojmi, sleherni obstati ali sposnati more, de te samovolni, aku lih vſselej bulſhi niſo, koker Pregnanzi, ſai imenitniſhi ſo; satorej spodobi ſe tudi, de v’ naſhim napreivsetim Pogovorjeniu od Zhebelnih Rojou ali taistih Pogmirania sazhnemo od samovolnih Rojou ſe pogovarjati, inu potem ſhele dalej shele k’ Pregnanzam, ali skus Zhloveshko Prekajnost perſilenim ſe podamo. Body tedej.


I. Pogovor.
Od Urshaha inu Zhaſa Zhebelnih Roju.
[uredi]

22. Nagnenie vezh Dershino sadobiti Zhebele k’ Rojeniu napejle. Sleherne shive Stvari perrojenu je to Nagnenie ſvoj Rod perhraniti inu pogmirati. Raſe per zhebelah to Nagnenie is to nym od Boga vdejleno Pridnostjo vezh inu vezh Blaga vkupei snoſiti. Katiru kir bres velike Dershine ne more dopernesti, ta isto smiram naprei pogmirati iſhejo, inu Prebivalſhe ſvoje is leshtvam napouniti.

23. Kaku ſe to gody? Sheile tedei obilnu Blaga ukupei spraviti Zhebele k’ Sastaulaniu vezhi Dershine obnely. Kir pak sposnajo, de is taisto nyh Prebivalſhe je natlazhenu inu Satovje nekej is Salego, nekej is Medam inu obnoshno je napounenu, taku de nym she Prſtora v’ Paynu sazhne smankvati, ſame med ſabo ſe resdeile, ene ostanejo v’ Paynu, druge ſe preſelio, sa dergu novu Gospodarstvu sazheti.

24. Zhas tega Rojenia Zhebelniga. Rojenia Zhaſ po Deshelah ni pousod enu, temuzh je reslozhenu po taistih Reshlozhku, v gorkih pridejo Roje Suſheza ali she poprei, v’ merslih posneje, velikiga Serpana meſiza: v’ Krainski ſredne Gorkute Desheli velkiga Travena, roshniga Zveita inu maliga Serpana. Nekateri Roj pridejo pred, drugi Keſneje; jest na Doleinskim ſim yh imou she en Teden pred Terjakim, na Gorenskem komei dva tedna po Terjakih.

25. Lejta niſo enaku rodovitne. Lejta tudi niſo enaku rodovitne: v’ enih je obilnu, v’ drugih malu, v’ enih Zol bres vſiga Roja, v’ drugih pak tudi te sgodni Rojejo, ja v’ eni Desheli v’ enimu Kraju Zhebele zhes inu zhes rojejo: v’ tem drugim od Roja ni enkrat ſhlishati: is kakershnim namerz Rastjam en Krej pred drugem je bogatiſhi inu mozhneje saraſhen.

26. Reslozhka v’ Rojeniu Urshah. Reslozhik toku velik v’ Rojeniu semkej pride nekej od vezh ali mainſhi Gorkute te Deshele: nekej od lejtniga Vremena, Suſhe inu Mozhe ali Deshja: nekej od obilnosti inu Pomankania te Paſhe: nekej tudi od dobre ali slabe Streshbe tega Zhebelniga Gospodarja, ali Zhebelarja. K’ skasaniu lete Reshnize enu sa drugim kratku isloshim.

27. Sgodna Spomlad da obilnu Rojou. Nastane Spomlad sgudei is gorkim Vremenam inu Desheviam pomeſhana bres merslih Vetrou, douge Suſhe inu Mozhivnosti, Semla bo hitru is Travo prerashena, inu obilnu Zvejta perneſe; satorei tudi Zhebele dobro Paſho dobe, is Medam ſe saneſejo, ter Salego mozhnu sastavijo. Takershno Spomlad dá sgodne inu obilnu Rojou.

28. Shlak te Deshele eni je bulſhi sa Rojenie Koker ta drugi. Vſe Rastje te Semle ni enaku Zhebelam sdajovitnu, enu perneſe in je mozhnu medenu, drugu pak Zol nezh. Satorei Shlak te Deshele, v’ katerim Zhebele ſo perstaulene, k’ Rojeniu veliku persadene; sakai v’ katirim Kraju vezh inu bulſhi je Paſha, tamkei ſo tudi vezhi inu sgodeniſhi Roje. Satorei s’ eni Desheli v’ enim Kraju je veliku Rojou, redki ſo v’ tem drugim.

29. Vremena ene dobre sa Salego, druge sa Paſho. Vremena ene ble ſlushijo ſa Paſho, druge sa Salego. Suſha Zvejtie poſhuſhi. Liaki Paſho spirajo, v’ enim inu drugem Zhebelam Pasha smankuje. One v’ lepim Vremene vezh miſlijo na Noſhno, koker na Salego: v’ Deshevje od letenia sadershane ble ſe podado na salogo. Nar bulshi lejtna je, kader Vremena ſo pomeſhane, sdei gorku Sonze, inu zhes nekateri Dan krotak Desh.

30. Streshba dobra Rojeniu pomaga. Rojeniu tudi veliku perpomore dobra Zhebelna Streshba, kader Zhebelam, sunej Paſha, inu snotrei Med smankuje ne miſlijo Dershino gmirati, samuzh skerbe shivlenje perhraniti v’ Lakoti, ja v’ Sylle salege ſe lotijo, taisto pomore, Mleku polishejo inu prasne Mehe pred Pajn bruſijo (št. 32).

31. v’ Lakote Zhebele szagajo nad Rojeniam. Pokladati ſusebnu je potreba tem na Roj she perpraulenim od Letenia skus Veiter ali Deshevje sadershanim Zhebelam; sakai, kir skusi mladizhnu Valenie Dershina Zhebelna sleherni Dan vezhi perhaja, inu od letenia na unajno Paſho skus Vreme ſo sadeshane, ta v’ Paynu perhranen Med hitru smanka, je pojeden, inu one nad Rojeniam szagajo.

32. Szagane Zhebele doug Lejt ne rojejo. Zhebele pak, katire nad Rojeniam enkrat szagajo, Salege ſe lothijo, taisto restergajo, Mleku popiejo, inu Ostanke pred Payn smezhejo (N. 30), ne lie v’ taistim lejtu, ampak she vezh drugih sapored od Lakote preshtraſhene ne rojejo. Satorei, kateri Roje pervarvati, inu to Shkodo na vezh Lejta odverniti shejli, taisti ima tem Roj perpraulenim Paynem v’ hudem Vremene sleherni Dan Med svestu pokladati.


II. Pogovor.
Od Zhebelne Rodovitnosti.
[uredi]

33. Snamine obilnu Rojou. Ostane tedei per Navuku N. 22. Naprei perneſhenimu, de to Zhebelam perrojenu Nagnenie perhranenia ſvojga Rodu, inu ta nym od Boga vdeilana ſusebna Pridnost is Medam ſe previdit, Zhebele k’ mladiznimu Sastaulaniu napele, kulikur vezh pak Dershina raſhe, tulkain obilniſhi Medu nanoſijo, inu kulikur vezh Medu napounijo, tulkain ble sastaulajo inu ſe gmirajo, inu kulukur vezh ſo ſe nagmirale, tulkain vezh rojejo.

34. Zhebele rojejo ene enkrat, druge vezhkrat. Zhebele, katire na Roj sastavijo, miſhlijo lie en samkrat rojti, inu vender 2. 3. Roje dado: ja sadnu Lejtu, kar she ne pounim, na Goreinskim po 6. krat ſo rojle savolo obilnu Smreke, katira mozhnu je medena bila, na Doleinskim pak savolo taiste Pomankania od malu Roju je blu shliſhati. Od kod tedej pridejo vezh Roje is eniga Paynu? Od Pomankania tega Prostora v’ Paynu ne more biti, kir skus popreiſhni Roj ta ſe nym je sprasnou: tudi ne od preobilnu Medu, kateriga popreiſhna velika Dershina lahku je savushila.

35. Zhebele na Rojenie perpraulene vezh Materniz sastavijo. Preden na Vpraſhanie odgovorim, snati je, de is pervim Rojam vſelej ta stara Materniza is Paynu grede N. sebe pak is mlado Maternizo preskerbe Zhebele inu is Strahu, de bi ſe taista kej v’ Valeniu ne pokasila, tar sadnezh bres nye ostale vſelej, kader na Roj sastavijo, vezh Materniz napravijo, koker N. 97. shliſhali bodemo Sdai pride Odgovor.

36. Od kod pride vezh Rojou od enih Zhebel. Sastaulene Maternize ſe svale ena sa drugo, potem kir pervi Roj je she is Paynu ſe odtergou. Ta zhaſ Zhebele med ſabo ſe sazhnejo Maternizo sa Srojenza sbirati, ene volijo eno, druge drugo, inu sleherna k’ ſvoje isvoleni ſe perdinske, taku de na vezh kardelou med ſabo ſe resdejle, inu v’ tem Prepiraniu, kir ene nezhejo sa tem drugem potegniti, en kardelu Zhebel sa tem drugim is Paynu ſe Lozhy sa prebivalſhe derge sazheti, ta mozhneiſhi grede naprei, ta slabſhi Zhaka na Mladiznu Svalenie, sa vezhi Dershino sadobiti.

37. Sadershan pervi Roj od Rojenia s’ tem mladim roje. Sgody ſe pak vezhkrat, de Zhebele na pervi Roj perpraulene od hudiga Vremena ſo sadershane, inu po ſvoje Navade is Paynu leteti ne morejo, ta Zhaſ te mlade svalene Maternize vsdignejo ſe zhes to staro, taisto taku dougu ſhiplejo inu kolejo, de jo vmoré, potem Zhebele perviga Roja, koker hitru ſe svedry, is eno ali vezh mladim maternizam Rojejo.

38. V’ Smankaniu Paſhe inu Klaje smankajo poſledni Roje. Raumnu taku dellajo Zhebele is mladem Maternizam, sa poſledne Roje perpraulenim, kader nym sunei Paſhe inu snotrei Klaje smanka; sgube namerzh Sheilo k’ Rojeniu, isvolijo ſe eno, vſe druge pak pokolejo Maternize, taku de lie enkrat rojejo. Katiri tedei Zhebelar poſledne Roje sheily perhraniti, v’ Pomankaniu unanie Paſhe, ali sadershania od hudiga Vremena, Zhebelam skerbnu poklada.

39. Spredni Roje sunej hudiga Vremena ſo vezhi koker poſledni. Pervi Roje vezh Dejl ſo veliki inu she dalei mainſhi ti poſledni, sakaj kulikerkrat en Payn roje, tulikerkrat smainſha ſe Dershina inu salega v’ Srojenzu: vstane pak ob Zhaſu Rojenia Vejter, Desh, ali Sonze Oblaki perkrijejo, veliku zhebel ſe v’ Paynu sadershi, inu od unaineh nekatere nasaj udarjo, inu te poſledni Roje ſo zhebelnei, koker popreiſhni.

40. Maihne Roje ne grede sa Rejo puſhati. Silnu maihne Roje je Shkoda sa Rejo puſhati; sakai per maihne Dershine ſe malu Della opravi, drusiga ni koker Muja v’ Streshbe, inu vendajanie na Klajo; sadenz pak te slabe Roje ali Jeſen Nauratenze pokolejo, ali posime od Lakote inu Mrasa pomerjejo, aku pak preshive, she drugu Lejtu niſo pridni, ſe morejo smiram paſhti, inu drashej pridejo, koker en kuplen dober Payn.

41. Slabe Roje ſe Srojenzu vuſujejo, ali povesnejo na druge Payni. Satorei en prekainen Zhebelar slabe Roje po odousheti Maternize ali na Srojenza nasaj vuſuje, ali taiste na eni drugi slabe Roj ali Payn povesne, na tako Visho ta Srojenz ali Payn vezh Dershino sadoby, ſe mozhnei naneſe, Klajo inu Dellu perhrany, Maternize pak k’ druge Potrebe obernejo.


III. Pogovor.
Od Zhebelne Streshbe.
[uredi]

42. Katere Paynove je dobru sa Pleme puſhati? Sgodne Roje katiri sadobiti sheily, ima Jeſen mozhnu medene, s’ mladim Satujam napounene, inu s’ mlado Maternizo previdene Payni sa Pleme inu Rejo napreipustiti, sakai stara Materniza ne sastaula taku mozhnu: v’ starim Satuji Salega ſe rada Kasy, inu per malu Medu Zhebelam Serze vpade, ne miſhlijo na Rojenie, inu Dershine pogmiranie, temuzh skerbe ſebe preshiveti.

43. Simska Streshba. Zhes Simo Zhebele ene hranijo v’ temnim ne gorkim, ne merslim Kraju; na gorkim ſe prevezh snedó, ven ſhilijo, inu ſe resnaſhajo: na merslem rade bolehajo. Varvati ſe imajo pred Podganam inu Miſham, ene inu druge v’ Paynu veliko Shkodo napravijo, Satuje oshkrutajo, Zhebele jedó, inu is ſvojem Semradam is Paynu preshenejo.

44. Zhebele vejla perstaulene puſhati. Nar bulſhi Shramba je Zhebele smiram v’ Zhebelnaku perstaulene pustiti, de lie sleherna Lata ſvojo Saturenzo, inu vſakatira Póla poſebne Vrata sa sapiranie ima v’ Sneigu inu velkim Mrasu, taku ſe ne snaſhajo po Sneigu, Sonze je prekritu. Vustanejo po Sime tople, Sonzhni, inu bres Sneiga Dny, ſe od Zhebelnaka Vrata odusamejo, inu Saturenze per Latah odprejo, de ſe prelete, strebijo te Mertve, inu Blata ozhedijo, kateru nym veliku ſlushi, Spomlad ſo srauſhi, inu sherzhnei na Letenje.

45. Spomladnu Perstaulanie. Kateri zhes Simo Zhebele nimajo perstaulene, perstavijo taiste po skopnenim Sneigu na en gorki Sonzhni Dan, de ſe dobru strebijo, ozhedijo inu spraſhijo. Sakaj je smerslu, inu Vetrounu veliku Zhebel ſe resneſe, pomersne inu poguby. Suſebnu skerbeti je, de sleherni Payn ſe perstavi na ſvoje popreiſhniga Lejta letenia Kraj sakaj tega Zhes Sima niſo posabile, szer ſe motijo, povrazhajo inu kolejo med ſabo.

46. Ogrinanie zhebelnu Salégo gmira. Vstreshe Zhebelam, kateri taiste she v’ Sizhanu dobru ogerne inu noter da velziga Trauna Srede ogernene dershi; sakaj is gorjemleniam tega Dny one sazhnejo sastaulati, dalei pak ne sastavijo, koker kar ſe upajo is ſvojo Dershino ogrety. Aku tedej ble ſo sagernene, gorkeje nym je, kulkain gorkeiſhi nym je, tulkain vezh Salege sastavijo, hitreiſhi k’ Mozhi pidejo, inu poprei rojejo.

47. Zhaſ Sastaulania te Salege. Sastaulania Sazhetik per mozhnih Payneh, koker malu poprei ſim rekou, je is gorjemleniam tega Dneva, to je, Meſiza Proſeniza; sakaj na S. Paula Dan ſim jest she pred Shrevenzo godne Mladize neſhu. Sredni Paynovi sastavijo Sizhana, inu ti slabi Suſheza. Nar vezh Salege je mali, velziga Trauna, da Srede Roshniga Zveita: is Koſhne Sazhetkam /: sunei kir je obilnu Kostainoviga Zveita :/ she dolijemle: v’ aidovem Zveitu da male Maſhe Salege je vſe pounu, potem ta pervi Sneig v’ Gorah ali Slana na Raunim, kader pade, taisto is Paynu pomezhejo.

48. Listje, Slama, Seinu sa Odejo Zhebelno ne ſlushi. Kir N. 46. spomnile ſmo od Ogrinania Zhebelniga, opomniti imam, de Liſtje, Slama inu Seinu ne ſlushi sa Odejo, sakaj med taistim od popreiſhniga Leita ſe naide veliku Sastave Oſenz, Metulou, inu Zhervou, katera od Zhebelne Gorkute ſe svaly skusi Spraine v’ Payn ſe ukradejo, od Medu shivé, Voſik drobé, salego fentujejo, inu Zhebele dostikrat preshenejo. Serne v’ Slame popuſhenu Miſhe tudi naſe vulezhe.

49. Veſhe Zhebelam shkodlive. Nar huiſhi Zhebelni Sourashniki ſo ti mali ſhivi Metuli, Veſhe imenuani, katiri okul Luzhi letajo: oni lubijo medeni Duh, v’ Payn ſe ukradejo, noter sastavijo Jaiza, is katirih skusi Pomuzh Zhebelne Gorkute ſe sleshejo gerdi beli Zhervje; ti ſe spravijo v’ Gnesdu, isluknajo inu is Payzhnam prepredejo vſe Satuje, inu Zhebele preshenejo. Taiste pregnati ni mogozhe sunei skusi pogostnu teh Paynou, ſuſebnu snotrei ometanie.

50. Lakota Zhebele slaby. Lakota Zhebele Dan na Dan slaby, salostne, inu v’ Dellu toshlive stury ter v’ Pomankaniu sunanie Paſhe, snotreiniga Medu, Klaje ali Reje, koker she od N. 30. je govorjenu, permorane ſo teh nesgodnih Mladiz ali Salege ſe lotiti, skusi taistih Mleku Lakoto ſvojo potalashiti, inu ſe naſititi ali napasti. V’ te velike Nadluge, sa vezhi Shkodo pervarvati, potreba je tem lazhnim Zhebelam is medeno Klajo perstopiti, ali na drugo Visho pomagati.

51. Devanie teh Zhebel na dobre. Nar kraiſhi, zheneiſhi inu sdajovitniſhi Pomuzh je Zhebele na dobre Paſhe :/ koker je spomladania Reſa, Semreka, Kostainou inu Aidou Zveit; sakaj te nekatere Tedne dougu Terpe :/ prestavit; kir unaina Paſha je sdajovitniſhi, sdrauſhi, Zhebele pridneiſhi inu serzhneiſhi stury, koker ta snotreina Klaja. Skusi to ſe bodo Zhebele oshivele, naneſhle inu K’ Mozhi priſhle.

52. Snotrejna Klaja Medena. Nima katiri te Perloshnosti, taiste more Zhebelam Doma Klasty dober reſzien ali v’ Satuje Med, med reſzien Med ſe sna malu Vode smeſhati, skus katiro ſe ne lie Med pervarje, ampak tudi Zhebelam, katire Vodo k’ Salegi noſhyo ustreshe, vender ne sme reſhi biti, koker en gost Sok. Vinu je Shkodlivu; sakaj Kar spruti ne saushijejo, v’ Satuje shranijo, inu od Vina vſe ſe s’ Kiſha.

53. Med kateri sa Rejo ne vejla? Nevarnu, kader eden ſvojga Medú nima, je taistiga sa Rejo od Nesnanih Ludy kupvati; sakai pride med Klajo kej Medu od eniga v’ Smrajeniga Paynu, sa vſe Zhebele, katire od taistiga jedo, je dianu. Ramnu taku shkodliva med Medam je ta nesgodna Salega, od katire Med ſe v’ smrady inu zhebele kushne postanejo. Na enu inu drugu, kader ſe Med sa Rejo reſzeja, je vrednu dobru skerbeti inu gledati.


IV. Pogovor.
Od rojou Sadershania.
[uredi]

54. Rojenie je vezhkrat shkodlivu. Roji, reſh je, Zhebelarje bogaté, dostikrat pak tudi okolejo, inu oboshajo; sakaj, smanka po Rojeniu Paſha, Roji nimajo, od kod is Shiveſham ſe preskerbeti: Srojenzi skusi Rojenie ſo ſe tudi snedli inu sprasnili; eni inu drugi opeſhajo inu oslabe, de drusiga niſo, koker tulkain Berazhe: Kir vender ſai Srojenzi, aku bi ne bli rojle, per Mozhi bi bli ostali, inu ſe naneſhli. Satorej dobru je tudi marskiterikrat Roje sadershati.

55. Rojenie je vezhkrat potreba sadershati. Loshei je Roje sadershati, koker taiste pogmirati ali perhiteti. Sadershanie pak teh Rojou ſe nima goditi skusi Poshkodvanie teh Zhebel, katiru nym vſe Veſelje k’ napreiſhnimu Dellu odvsame. Takerſhnu Sadershanie je is Stradaniam ali Lakato N. 32. Sakai ta restradan Payn ne lie szaga nad Rojeniam, ampak skus vezh Lejt jalou ostane, inu malu Dobizhka perneſe.

56. Priklade Roje vſelei ne sadershe. Priklade na Payni, katiri na Roj ſo sastauli, devati, sa Zhebelam vezh Prostora dati, je szer en Sadershek tega Rojenia, ali negviſhni; sakai je v’ Priklade Kej Della? Tudi v’ taiste bodo sastvile, inu is obedveh rojle, koker meni ſe je sgodilu; je pak Priklada prasna, nym ni mar sa taisto, jo sapuste, inu rojejo po ſvojem napreivsetju.

57. Sadershek Rojou skus Maternize inu Trodou Sreshanie. Shihreiſhi Sadershek je temu na Roj she perpeaulenimu Paynu :/Snamnia na Roj per prauleniga yſhi od N.:/ vſe Maternize Pishkerze ali Zhoke odvuseti inu te Trotove Salege Glave porresati; sakai kader Maternize ne svalé ne rojejo, inu bres Trotou one ne obhodijo: skusi ta Sadershek perhrani ſe veliku Medu, katiriga Trotje ne potrebnu pojedo. Sa tu da perneshti.

58. Kaku ſe to Dellu stury? Vsame ſe ta na Roj naprauleni Payn, preneſe ſe na Stran od Zhebelnaka, prevernen ſe poloshi na Klop, odpre ſe to Dne: na tu na Robeh inu med Satujam odreshejo ſe vſe sadelane, inu nesadelane Maternize, taiste po sturjenim Dellu is en malu Zhebel na Svalenie reslozhene ſe v’ Paynizhe postavijo, inu shranijo sa Roje in Srojenze, katiri Maternizo pogreſhe.

59. Koku ſe Trotam Glave poreshejo? Po tim is oistrem Noſham ſe Trotovi Salegi, katera je veliku vezhi koker Zhebelna, Glave poreshejo, Payn ſe supet sapre, inu na ſvoje Mestu perſtavi, taku bodo Zhebele Mleku Trotove Salege polisale, Mehove pak ven snoſhile. Drugi sreshejo vſe is Trotam saleshenu Satuje s’ Podresiunikam, sa permorati Zhebele na mesti Rojenia drugu Satuje delati.

60. Dellu to zhes 9. Dny ſe supet ponovy. Lohku je to Dellu s’ naſhim od N. 10. Goreinskim Paynem, teshku inu okornu is drugem, nar teshi is Bednem inu Korbam. Deſilih pak Trotam Glave inu Maternize ſo ven poresane, Zhes 9. ali 10. Dny ſe Payn supet pregleda, de, kader tem Zhaſu Zhebele druge Maternize bi sastaule, inu Trotje sadelani bli, to popreiſhne Dellu v’ drugu ſe ponovy.

61. Kaj je Priklada ali Namasa? Kir N. 56. Priklade ſmo v’ miſhou vseli, snati je, de ta drusiga ni Koker ena Shkatla ali Pridalu, katire eni nad Payni povesnejo inu Naklada ali Namasa imenujejo; drugi devajo Priklade spodei, inu na taiste is odvsetim Dnam povesnejo ta Payn, te ſe imenujejo Podklade: druge supet devajo Priklade med 2 ukupei v’ eniga spraulena Paynu. Jest nimam poſebne Priklade, temuzh na mesti teh ſe ſlusim N. 10. popiſanih Gorenskih Paynou.


V. Pogovor.
Od vſe Sort samovolnih Rojou.
[uredi]

62. Srojenze redku v’ tim Lejtu v’ druge na Roj napravijo. Skuſha naſ vuzhy, de Zhebele, katire enkrat ſo rojile, vezh Rojou sapored dadó N. 34. Kader pak enkrat ſo ſe srojle, v’ taistim Lejtu na Roj dalei ne sastavijo, sunei zol dobre Lejtne, Vremena, inu obilne Paſhe. Sakai ta skusi Rojenie sprasnen Srojenz veliku Della inu Zhaſa poterbuje Pohishtvu ſvoje is mlado Dershino, inu potrebnim Shivesham napouniti.

63. Spomladanie, Lipove, inu Aidove Roje. Roje, po Reslozhku te Paſhe, v’ katere ſo bli sastaulene, klizhejo ſe eni Spomladanji od spomladaniga Drevia noter da Kreſa Zvejta: Drugi Lipouzi od Lipoviga pred Paſyim Dnem Zveita: supet eni Aidouzi od Aidoviga da male Maſhe Zveita dobleni. Inu to sa snati ta Zhaſ, ob katirim Roje ſo padli; deſilih, sposnati morem, med enim inu drugem na Dobrute Reslozhka ne naidem.

64. Roje pervi, Peuzi, Druizi, Trekelze ... Kir po Navuku N. 34. 62. ene Zhebele vezhkrat rojejo, sa Reslozhik teh Rojou od enih Zhebel, te Roje ſe Klizhejo Pervi, Peuz, Druiz, Trekelz ... po taisti Versti namerzh, v’ kateri eden sa drugim ſo priſhli. Ursah tiga Imenovania je ta reslozheni med nym Opravik; sakai je Streshba is pervim Rojam, druga is Peuzam, Druizam inu Trekelzam.

65. Katiri ſo pervi Roje? Ta spredni Roj, koker N. 35. je govorjenu, is to staro, she obhojeno inu Rodovitno Maternizo is Paynu grede, inu ne poterbuje vezh na Praſhenie yti; sakai enkrat obhojena Materniza, dokler shivi, rodovitna ostane, inu ſe vezh is Trotam ne pomeſha. Roj, is katirim ta stara, obhojena, rodovitna Materniza grede, ſe imenuje pervi Roj.

66. Katiri Roje ſo Peuzi? Sgodi ſe pak, de pred Rojeniam ta stara Materniza ali od Bolesni vmerje, ali od Rojenia skusi Vreme sadershana od teh novu svalenih Materniz N. 37. Je vujedena inu vmorjena, tedej ta spredni Roj is eno ali vezh svalenih mladih Materniz roje: takerſhni spredni Roj ſe imenuje Peuz, katiriga Materniza je she Dekelza, inu sa rodovitna postati potrebuje na Praſhenie yti, inu s’ Trotam ſe pomeshati.

67. Sakaj is pervim Rojam grede ta stara obhojena Materniza? She sgorei N. 35. ſhliſhali smo to Previdnost Zhebelno v’ sastaulaniu vezh Materniz, kade na Rojenie ſo ſe perpraule: sraun te skashejo she eno drugo Skerb sa pevi Roj, kir taistimu satu to staro Maternizo prepuste, de, kir pervi Roj v’ novu prebivalſhe ſe preſely, v’ taistim skus obhojenie mlade Maternize od Della ne pride sadershan, to staro Roju spusti, katira she obhojena sdaizi novo Dershino sastavi, inu mlade Dellouze preskerbi.

68. Mlade Maternize Petje. Reslozhig tedej med pervim Rojam inu Peuzam v’ same Maternize je, de taisti ima staro she obhojeno, ta poſledni pak mlado ne obhojeno Maternizo. Peuz ſe imenuje; sakai mlade Maternize, koker hitru ſo svalene, sazhnejo pety, ene pojejo tanko visho: Pi, Pi, Pi. Druge debellu, koker Slabe: qua. qua. qua. To Petye pred Rojeniam 3. Dny je ſhliſhati.

69. Katiri Roje ſo Druize inu Trekelzi. Puſledni Roji vſi imajo mlade neobhojene Maternize, med nym inu Peuzam ni obeniga drusiga Reslozhka, koker de eden pred, drugi potler je rojou. Satorei, katiri sa pervim Royam ali Peuzam napoprei rojie ſe imenuje Druiz, inu ta puſlednei Trekelz. Inu veidit je, koker N. 39. je govorjenu, de vezhi Dejl ti puſledni Roje ſo mainſhi, koker ti spredni, sunei Vremena sadershania.

70. Katiri Roje ſo Nuzhezhi? Dobre Lejtne ti sgodni mozni Roje supet na Rojenie sastaulajo, inu she v’ tim Lejtu eniga ali vezh Rojou perneſejo; te Roje ſe imenujejo Nuzhezhi, to je, Srojenza Synouni Otrozi. One ſo v’ velikem Shtemaniu dershani satu, kira ta stara Materniza, katira is Rojam pervim ſe je preſelila, je taku rodovitna, de sa dva Roja v’ enim Lejtu je sastaula.

71. Zhebelar ima na Materniznu Petije dobru poſhluſhati. Kir sgorei N. 68. ſim opomniu od Maternizniga Petja, nymam posabiti Zhebelarje posvariti ob Zhaſu tega rojenia na tu Petije Svezher inu v’ Jutru svestu poſhluſhati. Niſo pred rojeniam Maternize peile, pervi roj rojou je is obhojeno Maternizo: ſo pak peile, rojou je is mlado neobhojeno, ali bulſhi rezhty, je Peuz, katiriga Materniza ſhelé more po Plemenu yti.


VI. Pogovor.
Od Orodija v’ Rojeniu potrebniga.
[uredi]

72. Paynovi per prauleni sa Roje. Ob Zhaſu Rojenia vezh Orodja je potrebniga. Pred vſim shé po Sime, kir s’ Zhebelam je malu Oprauka, ſe ima obilnu Paynou N. 10. popiſanih perprauti, sa imeti Spomlad Kam Roje ogrebati: Paynovi se hranio na ſuhim, nar bulſhi v’ Zhebelnaku pred Rokam, ima biti ne smerdlivi, ampak od Payzhen inu Prahu omedeni; dobru je taiste ukupei spraulene, sabite, inu samaſhene dershati.

73. Kadivenza is Koſitarja. Poterbuje ſe ena Kadivenza is Koſitarja sturjena v’ Podobi Zerkoune Skrofivenze is votlim Rozhnikam, sa taisto na Palzo v’ rozhne Meh ali Pihaunik natekniti: na sredi ſe Jabouku odpira, inu spredei ima votli Jesik, skus katiriga ſe Dem med Zhebele piſhe. Nad Rozhnikam inu pred Jesikam je Koſitar prebiti is maihnim Luknam, sa Vogein obvarvati: v’ Jabouku ſe sapre ena thelezha zherna Zuina ali trohlivi Leſ sa Zhebele is eniga Kraja v’ drusiga perkaditi.

74. Poſnevenza inu Metliza. Enaku potrebna je ena velika Leſena mlezhna Poſnemenza ali Shliza, inu ena Metliza ali Omelu. Ta ſlushi sa Roje ometlati; taista sa Zhebele is Paynu, ali, Kamer ſo ſe vſedle, sajemati. Kir pak Zhebele nizh koſmatiga ne terpe, od Pierja ſerdite postanejo, inu pikajo, ſvetjem eno ſhtazunsko Metlizo is tankih Shib, ali Slame: ta, kader Roj ſe viſoku vſede, ſe sna na Palzo natekniti, inu Zhebele omeſti.

76. Loitre is Shtrikam. Loitre, ena vezhi, druga mainſhi is enim Shtrikam ſe poterbujejo, de ſe k’ Rojam vikſhei, kar ſe doſhezi more, vſedenim gori slese, inu ta ogrenen Roj po Shtriku doli spusty. Sna ſe tudi Payn na Palzo pervesati, pod Roj podtekniti, inu Veja Derveſa streſti, de zhebele v’ taistiga padejo, ali pak ſe Payn pod zhebelam stikama perslone, one lubijo Temoto inu same noter ſe spravijo.

77. Platneni Shak. Losheiſhi na Viſokem ogrebati je is Shakam 2. Zheula dougim inu 1, ½. Shirokem is redkiga Platna, koker sa Muhe, sturjenim, na en Leſen ali Drotasti Obrozh sgorei saroblenim, okuli katiriga sunei je en is Platna 1, ½. Zhevel doug Birtah perſhit, inu v’ taistim Robu je Spaga sa Sadergvanie skusi vtaknena; na Obrozhi pak sta 2. Shelesna Stekla is quinte, inu na Dne tega shtulastiga Shaka ena okrogla Deſhka ½ Zhevla shiroka is Saturenzo ¼. Zhevla viliko previdena.

78. Shaka Shlushba. Shlushba tega Shaka je, de taistiga Stekli ſe v’ shelesno Rogovilo pershraufajo. Rogovila per Konze, kir obedva Kraja ſe ukupei dersheta ima supet quinte, inu ſe pershraufa na Krajſhi ali dalſhi Preklo. Shak na Preklo pershraufan podstavi ſe pod Roj, Zhebele ali se v’ taistiga omedejo, ali Veja strese, inu kader Zhebele ſo ſe noter spraule, ſe doli spusti, odshraufa is Rogovile, Birtah gorvsdigne, sadergne, v’ Zhebelnaku v’ ta perpraulen Payn Deshka is odperto Saturenzo postavi, inu Zhebele tezhejo same v’ Payn.

79. Maternizne Goboushi ali Hishzhe. Potrebni ſo tudi per Peuzeh /: taku imenujem vſe Roje is neobhojeno Maternizo:/ nekatiri Goboushe sa Maternize v’ Rojeniu vujeti, inu perpreti sa druge Potrebe; kir Peuzi vezh Materniz imajo. Ta Goboush je na 4. Vogale ali okrogu 3. Zolle Shirok inu viſok, Verh inu Dnu je Leſen, skus katero gostu svertane pahneni ſo tanke leſene Sprunzelne ali Shebine, de Zhebele skusi nemorejo. V’ Verhu je maihna Veha sa Maternizo is nekatirem Zhebelam skusi taisto v’ Jezho diati.

80. Medeni Sat Zhebelam vſtreshe. Vſtreshe tem ogrenenim inu she perstaulenimu Roju, kader na eni Leſene Kobilzhe ali Kose is 4. Nogam v’ spredni Konz Paynu podougama ſe poryne inu is Terskam podloshi, de ſe Verha teſhy, inu taistiga potem Zhebele perlotajo ali k’ Verhu perdelajo. Shlushi nym ta v’ Dar dani Sat sa Mushter prihodniga nyh Della, Zhebele k’ Leteniu Sherzhne sturi, inu k’ vezhi pridnosti obudi.

81. Medene mlade Priklade. Jeſen sa puſledne mainshi Roje prihodniga Lejta jest she v’ doli jemleniu teh Priklad skerbim, inu te lepſhi 4. 5. ali 6. F. teshke puſham, ali v’ Sresanju tega Medu tulkain Blaga per Verhu popustim, namerzh 1. Zollo Robu; v’ te Priklade /: she N. 61. ſim govorou, de jest ſe ſhlushim teh navadnih goreinskih Paynou :/ devam jest te slabeiſhi Roje, taiste serzhneiſhi k’ Dellu sturym inu pred Uhajaniam obvarjem.

82. Priklade ſhlushijo tudi sa Stare Payni v’ taiste pregnati. Kar Zhes Roje meni teh Priklad prebiva, v’ taiste pred aidovem Zveitam preshenem te stare Payni, katire imajo Zhernu Satuje, is Maternizo vkupei, tega sprasneniga pak povesnem na eniga sredniga Srojenza, skus katiriga svaleno Salego on Zhebelneiſhi postane, ſebe, inu Priklad napouni, te pregnane Zhebele pak novu Dellu per obilne aidovi Paſhe sture, saj polovizo Payn na noſhijo, inu taku od lejta do Lejta stare Payni ponovim bres shkodliviga Tergania ali Vmorjenia starih Paynou.


VII. Pogovor.
Snamina Zhebel, katire na Roj sazhnejo perpraulati.
[uredi]

83. Zhebelarja potrebna Vuzhenost. En pridne Zhebelar, kateri is vſim mogozhnim Dobizhkam ſvoje Zhebele vshivati sheily, snati ima vſe, kar pred Rojeniam, v’ Rojeniu, inu po Rojeniu teh Zhebel snati inu dershati je potreba; sakai samudy enu ali drugu, body she skusi Nevednost, ali Sanikernost ſvojo, ne lie ob Roj, ampak tudi ob Srojenza Zol lahku pride. Satorei taiste Zhebelarje, katiri vſo Skerb Zhebelam isrozhe, is taistih Reje malu Dobizhka sadobe.

84. Ima snati Snamina tega Rojenia. Pred vſim drugim pak je niega Doushnost posnati Snamnia tega Rojenia, de vey katirih Zhebel Roje ima strezhti inu Zhakati. Snamnia lete ſo doje, ene, kader Zhebele shelé sazhnejo na Roj sastaulati ali napraulati: druge, kader na Roj she ſo sastaulene inu perpraulene: Od teh katire shelé na Rojenie sastaulajo, spodoby ſe naprei govoriti po Reslozhku teh Rojou.

85. Roja Perviga Snamnie. Enu Snamine Sataulania na pervi Roj je, kader v’ enim Zhebelnem inu is obilnu Satujam previdenim Paynu Mladize ſo do Roba ali Konza Satuja sastaulene; sakai Materniza v’ Sazhetku lie v’ Gnesdu Mladize sastavi, inu koker Payn v’ taisih Svaleniu mozhnei na Dershine perhaja, de je v’ Stanu vezh Mladizh ogreti, taku tudi Materniza dalei inu dalei okuli Gnesda is Sastaulaniam te Salege ſe sprestira, dokler na Konz Satuja pride.

86. Gviſhnost ali Urshah tiga Snamina. Gviſhnost tega Snamnia v’ tem obstoy, de Zhebele / Kader vidijo, de Satuje nekei is Salego, nekei is Obnoshno inu s’ Medam skus inu skus je napounenu, taku de Maternize sa dalei Sastaulania te Salege, inu Zhebelam sa Shrambo Medeno Prostor smankuje / sazhnejo ſe na Sastaulanie mladih Maternizh podati, od katiriga Zhaſa tudi Zhes 9. ali 10. Dny peri Roj, aku od Vremena ne pride sadershan, is Paynu ſe bode vsdignou.

87. Snamnie drugu Perpraulania sazhetiga. Tegne Vreme Pervi Roj od Rojenia sadershati 2. ali 3. Dny, po sastaulene da Roba Salege, perkashe ſe Sazhetik na Robu Satuja nekatirih Materniznih Piskerzou ali Zhokou, katiri ſo podougasti, v’ Podobe eniga Sheloda Kapze; lete ſo vezh Dejl na Robu Satuja, kir tamkei je ble prostornu, inu Zhebelam meine na Potu v’ Delu, koker med Satujam. Ne roje tedej 6. ali 7. Dan pervi Roj od Vremena sadershan, te svalene Maternize vmore to staro obhojeno, inu Zhebele dadó Peuza.

88. Snamnie treku Perpraulania sazhetiga. She dalej sazhetiga perpraulania na Roj Snamnie je, kader Zhebele, katire poprei na Paſho mozhnu ſo vulekle, inu she druge mozhnu lechje, od letenia opuste, inu maine teshke inu s’ Obnoshno obloshene nasaj is Paſhe pridejo; maine pak noſhijo inu Letje, kir Satuje je napounenu, inu Mladize obilnu ſo perskerblene, satorei popuste ſvojo Pridnost, inu ble ſe podadó na Salege Svalenie.

89. Zhetertu sazhetiga Perpraulania Snamnie. Prenehajo Zhebele per dobri Paſhe inu Vremenu od ſvojga she sazhetiga Della tega Satuja, Snamnie je per Zhebelnih Payneh, de Zhebele ſo Satuje sapustile, sa is vſo mozhjo na Salege Svalenie ſe podati, inu v’ kratkim rojti, Satuja pak Zhebele ne dellajo, dokler prasnu Satuje nym prebiva: ramnu tudi ne, kader nym Paſha permankuje, ali dougu Deshevije, inu Vetrovi od Letenja yh sadershe.

90. Petu sazhetiga Perpraulania na Roj Snamnie. Sadnu sazhetiga Perpraulania na Rojenie Snamnie per Zhebelah je, kader sazhnejo Mladizhne Kapze v’ Jutru is Paynu trebti, inu pred Shrevenzo popuſhati; sakaj dokler Zhebele na Roj ne napraulajo, Satuje dellajo inu Mladize sadelujejo, k’ enim inu drugem Dellu Kapze ponuzajo, kader pak od Della Satuja inu Mladizhniga Sadellania prenehajo, Kapze vezh nepoterbujejo, ter taiste is Paynu noſhijo.

91. Svarjenie sa Zhebelarja. Sposna Zhebelar is eniga ali vezh naprei perneſenih Snamniou, de Zhebele ſo na Rojenie ſe napraulati sazhele inu vstane en supernu Vreme, ali Paſha smankuje, ima tem sazhetim sleherni Dan is Klajo Medeno perstopiti inu na Pomozh priti; sakai en Payn, katiri shele na Roj sastaula, pred nad Rojeniam szaga, koker eden na Roj she napraulen, theshei nekatiri Tedne, koker Dny prestrada.


VIII. Pogovor.
Snamnia na Roj she perpraulenih Zhebel.
[uredi]

92. Snamnie 1. Zhebel na Roj she perpraulenih. De Zhebele na Roj v’ Dianiu ſo she napraulene, dva sta Snamnia: inu, kader, koker N. 85. je govorjenu, Satuje ne lie is Salego da Roba ali Konza je sastaulenu, ampak tudi Salega Zhebelna is Maternizhnim Piskerzim red da Roba je s’ Kapzam sadelana; sakai taku sadelana Salega v’ Kratkim ſe svaly, Dershina napouni, inu na vezh Kampou resdeily.

93. Snamnie 2. Zhebel na Roj she perpraulenih. Drugu Snamnie je, kader Zhebele v’ Paynu per lepim Vremenu inu dobre Paſhe, koker N. 88. je rezhenu, ne lie od Letenia prenehajo, temuzh tudi gostu ukupei inu pokoine ſedé bres navadniga ſvojga ſem ter kie Sprehajania; sakaj, dokler dellajo smiram v’ Paynu ſe sprehajajo, ene is tem, druge is drugem Dellam obloshene, inu skerbne ſo Dershino is Potrebo previditi, kader ſo pak sadosti sa Roj previdene, od Della nehajo, na Kupu pozhivajo, ena na drugi per myru viſij.

94. Sastopijo ſe te snaminia od na Shtivilu perviga Roja. Imenuane Snaminia sastopijo ſe od Zhebel na pervi Roj per praulenih ali taisti she is staro obhojeno, ali s’ mlado neobhojeno Maternizo Roje, kir med nym drusiga Reslozhika ni, koker she N. 68. je skasanu, de pervi Roj od Vremena od Rojenia sadershan, v’ Pomankaniu stare obhojene Maternize, katiro te mlade ſo N. 37. umorile, Roje is mladim neobhojenim inu k’ Rislozhku tega pervi Roj je Peuz imenuvan.

95. Zhebelar tedej ima na Roj svestu Zhakati. Zhuti Zhebelar te popriſhne Snaminia per Zhebelah, taiste sapustiti nyma ampak vednu na Roj Zhakat more; sakai v’ malu Dnyh per lepim Vremenu ſe on bode is Paynu odtergou, sunei na eni Kray vſedou, ter, aku zhes katiro Uro ne bode ogrenen, od Sonzne Urozhine permoran pobegnou bode, Bejgu temu ſo Peuzi veliku vezh podversheni, kir mlade Maternize ſo urniſhi, inu nestanovitniſhi.

96. Peuzou Snaminia sazhnejo po danim pervim Roju. Po danim she pervim Roju is obhojeno staro Maternizo, Zhebele med 6. inu 9. Dnem na puſledne Roje, potim, kir te mlade ſo ſe sazhele valyti, ſe sazhnejo dejliti na vezh Kampou /: poglej N 36:/ she eden ali vezh Rojou dado; satorei tudi puſlednih ali Peuzou Snaminia ſe ſhelé sazhnejo po tem po Versty danim pervim Roju med Peuzmi sastopim pak tudi taiste perve Roje sadershane, katiri perviz rojejo is mlado neobhojeno Maternizo spreda v’ Pomankaniu te stare N. 37.

97. Snaminie ſuſebnu teh Peuzou je to popreiſhne Maternizhnu Petije. Vſi Peuzi imajo en ſuſebnu Snaminietega Rojenia, namerzh to Maternizhnu Petije nekatire Dny pred Rojeniam N. 58.; sakai vſe mlade Maternize, katirih v’ enimu na Roj napraulenimu Paynu N. 39 ſe najde 2. 3. inu she vezh, pojejo, sleherna ſe na Roj napraula, inu skus Petije, vezhi Dershino sadobiti, Zhebele k’ Perdrusheniu vabijo, katire vezh Tovarſhtvu imajo, naprei rojejo, te druge Zhakajo na vezh Dershino skus Svalenie teh she sastaulenih Mladizh.

98. Snaminie Rojenia Peuza, niega Druizha inu Trekelza. Shliſhijo ſe Maternize Pety v’ enim Paynu, katiri v’ tem Lejtu poprei she ni rojou, rojou bo od sazhetiga Petija, aku Vreme ga ne sadershi, ta 3. Dan, inu ta, aku lih na Uersti Rojenia pervi Roj, k’ Reslozhiku taistih pervih Rojou, katiri is staro obhojno Maternizo ſo rojili, bo Peuz imanuvan. Poje ta Peuz od na Dan tiga Rojenia smiram naprei, Snaminie je, de bo she eniga ali vezh Rojou dau, ta pervi sa Peuzam ta 3. Dan, ſe imenuje Druiz, ta drugi Trekelz ...

99. Snaminie perviga Roja Druiza inu Trekelza. Je pak ta Payn, v’ katirim je Petjie ſhliſhati, poprei bres Petija is obhojno staro Maternizo pervi Roj dau, inu po taistim danim na 6. 7. 8. Dan sazhne pety, na 3. Dan po sazhetim Petju, supet Roji, inu ta Roj ſe Klizhe Druiz; pojejo pak po danim Druizu na dan taistiga Rojenia smiram naprei Maternize v’ Paynu, Snaminie je she eniga Roja, kateri ta 3. Dan sa Druizam ſe odterga inu Trekelz Klizhe.

100. Peuzi vezh Dejl is vezh Maternizam rojejo. Kir Roje vezh Deil vſi, katiri s’ mlado Maternizo rojejo, po Navuku N. 35. vezh Materniz sastavijo, inu is vezh rojejo, en previdni Zhebelar ob Zhaſu Rojenia na taiste svestu streshe, polovy, v’ Gobousha Jezho N. 79. sapre, inu v’ Srojenza shrany sa druge Potrebe, snati je de Zhaſ ſe vſedejo v’ eni Kup, inu Zhebele vezhi Dershine pokolejo Maternize teh mainſhih, aku ſe nym hitru neodsamejo, Zhaſ pak vſedejo ſe resdelenu inu ogrene ſe ta vezh Kup, potem tem mainshim poberejo ſe Materenze, taku one k’ tem vezhim v’ Pomankaniu taiste ſe perdruſhio.

101. Katira med vezh Maternizam je ta prava isvolena od Dershine vezhi? Kader Peuzou Maternize ſe vkupei vſedejo teshku je to od vezh Dershine ſo svoja isvoleno slozhiti inu Roju pustiti: se mu da ena Ptuja, Zhes maihnu ſvojo pogreshe, v’ Paynu nepokojne ratajo, taisto ſim ter kje iſhejo inu tekajo, ſe mu ne da hitru ta prava, pobegne ali na Soſeda vdary. Temu naprei priti, vejla vſe poloviti, sleherno poſebi saprei inu vſakatiro odlozheno od teh drugih v’ Payn postaviti, Zhebele same ſe lozhio, inu vſaka ſvojo obsede, ta vezhiga Kupa je ta prava, ſe pusti saperta, te druge ena sa drugo ſe odvsamejo, v’ Srojenzu hranijo, inu vſe k’ velkim kupu ſo potegnile inu popounuma potihenle, ta prava is Jezhe spusty.


IX. Pogovor.
Snaminia malu pred Rojeniam.
[uredi]

102. Snaminia Rojenia na ta Dan negviſhne. Nesapelive Snaminia, de na taisti Dan Zhebele rojile bodo, teshku je pripiſati; kir Rojenia Zhaſ stoy ne lie ſamu na Vremenu ampak tudi na Vole teh Zhebel, katirih ene ſo volne od Paynu ſe lozhiti, druge niſo volne; satorej tudi na spredni Konzhnizi 2. 3. Dny sa ſedajo, inu viſijo koker en Shakel, na odterganie ſe perpraulajo, ene te druge pozhakujejo. Viditi ozhemo te gviſhnei.

103. 1. Snaminie sjutreine pred Shrevenzo pozhivanie. Pervu Snaminie Rojenia na ta Dan je myrnu Zhebelnu pred Shrevenzo sjutrei ſedenie; sakai, kader rojiti ne miſlijo, koker hitru ſe Roſa en malu poſhuſhi, one neprasnujejo, ſamuzh na Paſho urnu letje, kader pak k’ odterganiu Roja ſo perpraulene sa Payn, katiriga popustiti ſo ſe naprei vſele, nym je malu mar; satu tudi pozhivajo pred taistim, inu na Rojenie streshejo.

104. 2. Snaminie Zhebelna Krotkust kader s’ Roko ſe dotaknejo. Drugu Snaminie je Zhebelna Krutkust, kader s’ Roko ſe katiri taistih dotakne, de one ne lie ſamu po navade ſvoje ne pizhijo, ampak tudi is meſta ſe ne ganejejo ne premaknejo. Sraun tega te spredne Noge od Dna pousdignene dershe, koker de bi ſe na Skok napraulale: v’ navadnem ſvojem na Paſho Letjeniu inu Pridnosti eno Lenobo inu Traglivost skashejo.

105. 3. Snaminie Zhebelnih nog inu Muſtaz pruti drugim Steguanie. Treku Snaminie je Zhebelneh sprednih Nog, inu Muſhtaz pruti tem, katire ven inu noter v’ Payn letajo, pred Shrevenzo Steguanie, skus katiru, taku rekozh, ena drugo sa zhaſ inu uro tega Odtergania ali Rojenia ispraſhujejo; sakai sleherna Zhebela shely ſe ali Roju perdrushit, ali uſaj deleshna biti zeliga Dershinstva Ohzhitniga veſelia, inu ena od te druge ſlovu vſety.

106. 4. Snaminie Trotou dopodanſhne Praſhenie. Zhetertu Snamine je Trotou sgodnu Praſhenie dapoune; sakai oni imajo Navado praſhiti ſe okul Podny. To Snaminie je redku per pervim Roju; sakai, kir tisti ima obhojeno Maternizo, taisteh ne poterbuje sa obhojenie, inu obene, ali zol malu Trotou ima. Ne vejla tudi ob Zhaſu Trotoviga Klajnia ali Morjenia; sakai v’ tem Preganianiu od Paynu da Paynu letajo, inu Myr inu Prebivalſhe yſhejo.

107. Snaminie pervih Rojou Maternizhnu Petjie. She enu je ſamu pervim Rojam lastnu Snaminie, namerzh Maternizhnu Petjie Pojie ta stara obhojena Materniza v vezher pred Rojeniam inu v’ jutru tega Rojenia zol tanku Pi Pi Pi tihu inu redku, de ſe komei zhuti, skus to Petije osnane Zhebelam na Rojenie ſe perpraulene dershati, k’ Perdrusheniu yh Klizhe inu vabi. Te Petije od Peuzou Petija v’ tem je reslozhenu, de per puſlednih vezh Materniz, glaſsnei inu gosteje, ene tanku, druge debelu pojejo.

108. Snaminia Roju odtergania unaine spredej. Kader Zhebele ſo raumnu v’ Odterganiu ſhive Mladize is Paynu hitte, pred Shrevenzo ſe okul verté, druge skazhejo inu pleſejo. Zhebele en ven, druge noter letajo, druge supet po spredne Konzhnizi ſem ter kje okroglu tekajo, inu naglu od taiste sletje. Shrevenza od Zhebel sdei je vſa natlazhena, sdei zol prasna. Is eno Beſedo: vſe, kar shivije v’ enim veſeliu.

109. Snamina Rojou odtergania unanie sadei. Ozhe raumnu v’ Odterganiu Roja sadei na Konzhnize poſhluſhati, ſhlishou bode enu Shemenie od Zhebelniga Sprehajania, koker na malenskim Jesu; sakai ena pred drugo hitti sa prihodni Pot is Medeno Popotenzo na 2. ali 3. Dny ſe preskerbeti: en mozhni Roj, katiriga Prasne Zhebele komei 1 F. Teſhave imajo, vezhkrat 4. 5. 6. F. potegne savolo obilniga Medu, katiriga Zhebele ſo ſe naſſitle.

110. Snaminia snotreine Roja Odtergania. V’ Paynu pak ſhlishati je Zhebelnu Zvilenie, Praskanie, inu Skrablenie. Zvilijo, kir ene te druge od ſebe odgainajo inu sa sadne Noge shiplejo. Praskajo inu skrebele, sakaj te v’ Gnesdu sgodne Mladizhe hitte Kapze, is katirim ſo sadelane prejedati, inu is ſvoje Jezhe ſe ledegvati is shela Roju ſe perdrushiti: sposna ſe to is veliku nesgodnih zhebelnih Mladiz, katire ſe vſe bele s’ Rojam potegnejo.

111. Rojenie koku ſe gody. Kader Roj lih v’ Paynu ſe uterga, uderejo ſe Zhebele na naglim, ena pred drugo ven hitti, skusi Shrevenzo tezhejo, koker de bi yh katiri vuſipou, ena to drugi pobija inu ſe prekezujejo; sakaj vſaktira ozhe ta perva biti, taku de Shrevenza nym je premaihna, inu to tulkain Zhaſa terpi, dokler vſe na Roj nameinene ſo ſe ven spraule; ostane katira sadei, ena sa drugo sa Rojam ſe spusti.

112. Ura ob katiri Zhebele rojejo. Ura tiga Rojenia ni enaka, temuzh po reslozhku teh Roju je reslozhena: pervi vezh dejl med 10. inu 2. Rojejo: vſe Sorte Peuzi med 9. inu 3. popudne: naraima ſe pak oblazhnu Sonze, Veiter, ali Desh, od teh sadershane tudi kasnei rojejo: permiri ſe tudi , de rojejo she pred 9. Uro, kader ali popreiſhni Dan skusi Vreme od Rojenia ſe sadershane, ali okuli pouneta hudu Vreme previdijo.


X. Pogovor.
Snaminia Paynou, katiri ne rojejo.
[uredi]

113. Zhebelar more posnati, katire Zhebele ne bodo rojile. V’ sadnih 3. Pogovorih ſhlishali inu naprei perneſli ſmo Snaminia taistih Paynou, katiri rojti miſhljo, satu de Zhebelar vej na taiste strezhti, inu pred Uhajaniam ſe varvati: de pak tudi on ne potrebnu v’ Zhakaniu na Roje ta drugi Zhaſ ne samudi, inu Klajo, is prasniga upania tega Rojenia ne savershe, ampak sa druge potrebniſhi Oprauke pervaruje, podvuzhiti niego ozhem v’ Snaminih, is katirih sposnati more taiste Payni, katiri rojiti ne miſlijo.

114. Slabi Paynovi, dokler k’ mozhi ne pridejo, ne rojijo. Od slabih Paynou, katiri zhes inu zhes, to je, od ene Stranize da te druge ni, ſo sadelani, ali ſo malu Zhebelni inu pod nym Spomlad ſe svejti, dokler k’ mozhi ne pridejo, prasnu je miſhliti, debi Rojile, Zhaſa dougu inu Della obilnu poterbujejo, veliko pred vſim Dershino perprauti, katira v’ Stanu postane to pomankaine Satuja spouniti, inu s’ potrebnem Medam tisto preskerbeti.

115. Zhebele, dokler Satuje delajo, na Roj ne napraulajo. Govorjenie to tedej je ſamu od mozhnih inu Zhebelnih Paynou, katiri v’ tim Lejtu ali shé niſo rojile, ali aku ſo she rojile, Vpraſhanie vustane, zhe she katiri puſlednie Roj dati miſhlijo? Obeden Payn, dokler Satuje della, ne Roje; sakai on sklenou poprei ſe is Satujam sadelati, inu potem shellé miſhly na Roj napraulati per stanoviti Paſhe.

116. Maternizhne Prejedene na strani Piskerza szagaina nasnaine dado. Roja ni upati, kader Zhebele sastaulenih Materniz Piskerze na Strani pregrisnejo, Maternize ene sa drugo pokolejo, inu is Paynu vulazhijo; sakai to je en Snaminie pogreshania unanie Paſhe inu nad Rojeniam, po tem kar na Roj ſo sazhele napraulati, szagania. Same taiste Piskerze pak, katiri spodei na Dne ſo pregrishene, popounuma ſo ſe sgodile inu svalile.

117. Po pervim Roju ne pojejo Maternize da 10. Dny, Zhebele taiste vezh ne rojejo. Je en Payn enkrat is staro obhojeno Maternizo rojou, inu na 9. ali 10. Dan Maternizniga Petija ni ſhliſhati, on vezh ne roji; sakai ali je le eno Maternizo svolou, katiro sa Pleme ſam poterbuje inu te druge ſo ſe pokasile: ali she vezh ſe yh je svalilu, te obilne je poklou inu vmorou, kir sunei zhaſa tiga Rojenia Zhebele vezh Materniz ne terpe med ſabo.

118. Prenehaine Pejtia odpove napreiſhne Roje. Koker hitru Maternize od enkrat Sazhetiga Petija prenehajo, is taistiga Paynu ni vezh na Roj miſhlit, to je, sa Peuzam ne bo vezh ne Druiza, ne sa Druizam Trekelza; sakaj Zhebele, katire v’ Srojenzu ſo ostale eno ſo ſebi sa Pleme perhranile, te druge od vezh ali ſo vſe s’ Peuzam ali Druizam potegnile, ali zhe katira tudi ostala je, taisto Zhebele ſo umorile.

119. Dougu Zhebelnu mozhnu Saſedaine sunej redku Roje perneſe. Dougu Zhebelnu saſedaine na Konzhnize Spredne inu Bradelnu tiga Dna de vezhkrat na tlazhene koker en Shakel viſijo, pomeny, de Zhebele namenile ſo ſe na Rojejne, potler pak popustile, inu savolo velike Vurozhine v’ Paynu od obilnu Zhebel sunei ſe hlade, inu traglive poſedajo; sakaj kader bi rojiti miſhlile, od sazhetiga saſedania v’ 14. Ali k’ vezhem 20. Dnevih she bi rojle bile.

120. Snaminou vſim Rojam enakih Pomankanie. Katiri posna Snaminia sa Roje, is taistih pomankania lehku ſody, katiri Payn rojou ne bode: Snaminia pak vſim Rojam enake ſo 1. Zhebelnu myrnu med Satujam ſedenie. 2. takerſhna Zhebelna krotkust, de ſe puste is Roko ali Perstam poſhlati bres superstaulenia ali Pikania. 3. Kader v’ enim Krayu Paynu na Kupu viſſijo, inu pozhivajo.

121. Sproulanie Royou nar lesheishi je, kader ſami v’ Paynu ſe rislozhenu vſedejo. Sastopili ſmo doſehmal vſe Snaminia taku dobru Paynou, katiri ne bodo rojili, koker teh, katiri rojejo: ſamu snati je she Visha taiste Roje moistriti, inu taistih ſe lastine sturiti. Nar loshej je to, kader Roj v’ Paynu ſam ſe reslozhy inu v’ en Vogal od drugih Zhebel reslozhen Vſede, med tega inu druge Zhebele ſe pahne Konzhniza, de Materniza med Satuje ne Vuyde, ta is reslozhenim Zhebelam v’ prasne Payn ſe smede, inu Roj je spraulen.

122. Silnu redku ſe to gody inu vezh Dejl v Luft sletie. Ali Kaj nuzha to snati, kir Zhebele redku ſo na Roj Perpraulene sunei, de ali Payn je is Satujam napounen, de nym Prostora smankuje od drugih ſe reslozhiti, ali aku tudi kej Prostora prebiva, vezhi Dejl sadej Zhes Satuje ſe na Kup vſedejo, inu pomeſhanje ni mogozhe pervarvati. Satorej tudi Roje skorei vſi is Paynu ſe lozhijo, inu naſhi koker N. 111. vidli ſmo, she ſe sunei v’ Luftu sperhajajo. Nesamudimo taiste, urnu spustimo ſe sa nym.


XI. Pogovor.
Od Roja na Srojenza Vernenia.
[uredi]

123. Nevarnosti Roja v’ Luftu. Urne ſo sposnati ſe more, Zhebele komei is Paynu ſo priſhle, she v’ Luftu ſe spreletujejo. V’ Luftu Roj 3. Nevarnostim je podvershen: Verniti ſe sna nasaj na Srojenza, ali pobegniti, ali is drugim Rojam smeſhati. En pridni Zhebelar tem Nevarnostim more ne le naprei priti, ampak tudi sposnati, katirimu Pomankaniu ta Roj je podvershen. Pomankanie niega samore ſe sposnati is Zhebelniga Glaſa inu Letjenia.

124. Snaminie Maternize v’ Roje prizheozhe. Leitajo Zhebele v’ Krogu, ſe gostu ukupei dershé, inu en tenak gladki Glaſ spusſhajo, Serze ſe Zhebelarju ſmeja; Kir ſe savupanie ima, de Materniza med Rojam ſe snaide, letajo pak ſhiroku sak ſebi, restreſene inu ſe odeniga Kraja na drusiga spreletujejo, ter salostni Glaſ imajo, Materniza ni med Rojam, inu ſe bo na Srojenza vernil; kir bres taiste ne pobegne ſe tudi ne vſede.

125. V’ Rojeniu je treba na Maternizo strezhti. Kdaj grede is Paynu? En Skerbne Zhebelar she v’ rojeniu na strani Paynu is Gobousham perpraulen na Maternizo streshe; sakai ta vezhkrat od Zhebel pobita, li savolo ſentivih inu resterganih Repetniz na Semlo pade, taisto pred ſhrevenzo uiame, ali pobere, sapre, inu Roju da. Materniza obhojena perviga Roja is Paynu vezhi Dejl v’ srede grede, drugih Rojou neobhojene, kir po Navuku N. 35. per enimu Roju vezh ſe yh snaide, ene gredo spredei, druge na ſrede, inu druge na sadne; srednia vezh Dejl je ta odvezhiga kardela isvolena.

126. Naidena sgublena Materniza koku ſe Roju da? Ni Materniza v’ Rojeniu vieta, inu Roj taisto v’ Luftu pogreſha, ſe more hitru, inu urnu pred Zhebelnakam, de ſe ne pohodi, yskati, sapreti, inu Roju dati: dati ſe pak Roju nima prosta; sakai, kir Leteti ne more, je Navarnost taisto sgubiti: ampak ali v’ Goboushi saperta ali ſe obeſi inu perveshe na eno Preklo, inu med Roj dershi, ali blisu Roja Prekla na Vejo perſlony, ali ſe na Listije, na katirim Mladize pozhivajo, Goboush perstavi. Zhebele bodo taisto obduſhale, is Glavam k’ nye ſe obernile, inu taisto obſedle.

127. Kaj per Dajeniu naidene Maternize je dalei opraviti? Kader Zhebele ſo k’ Maternize pertiſnile, doli vsame ſe po Zhaſ Goboush, de Zhebele sa Materinz smiram ſe spuſhajo, inu taisto ne pogreſhe; poloshy ſe v’ ta perpraulen Payn is Shrevenzo inu sadno Konzhnizo odperto, taku vſe Zhebele sa nyo potegnejo, ſe perdrushijo k’ taisti inu ſame v’ Payn ogrenejo: potem Samaſhi ſe sadna Konzhniza inu Shrevenza, kader Zhebele v’ Payn ſo ſe spravile, inu ſe perstavijo v’ Zhebelnak.

128. Kader Roj per najdene Maternize ſe nasaj verne, Kaj je sturiti? Permeri ſe, de Roj na Srojenza ſe vernie; sakaj bres taiste dougu ne ostanejo: ſe more Starz ali Srojenz hitru samaſhiti, nasai v’ Zhebelnak potegniti, inu na nega mesti ta perpraulen Payn is sadnem Konzam naprei, inu noter postaulenim Materniznem Gobousham perstavit, de Zhebele k’ taiste ſe pertiſnejo inu ſame vſedejo: potem ſe Roj dergam perstavi, inu Srojenz supet noter dene, de Zhebele, katire is Paſhe ſo ſe povernile, v’ taistiga gredo.

129. Paynovi blishni ſe samaſhe, ali tem Zhaſu sagernejo. Kir pak vernene Zhebele Srojenza Podobo dobru snajo, inu taistiga odmankneniga ne naidejo, na blishne Payni vdarjo, skus katiru med Zhebelam Klajne postane, inu Roj ſe majnſha; te okul stojezhe Payni tem Zhaſu, de Roj ſe spravi je treba ali samaſhiti, ali s’ Perteno Odejo prekriti: katira poogrenenim Roju sdaizi ſe odvsame ali odmaſhi, de Zhebele sleherna v’ ſvoj Payn grede.

130. V’ pomankaniu prave sgublene Maternize kaku ſe pomaga. Bi ſe Roj nasai vernil, inu Materniza ne naſhla naidla, postavit ſe ima v’ Goboushe noter v’ Payn na mesti Srojenza perstaulen ena druga saperta materniza na mesti te prave is Reslozhkam, de pervimu Roju ſe da she obhojena, drugim Rojam neobhojena po Navuku N. 128. 129. V’ Pomkaniu pak takerſhne vſakatira je dobra: vender ptuja ſe is Jezhe pred 2. ali 3. Dnem ne spusty, de ſe jo ble navadjo.

131. V’ Pomankaniu vſe Maternize vernenimu Roju pomagati. Katiri pak nima pred Rokam perprauleno drugo Maternizo, de bi taisto sa to pogreſheno per tem na Srojenza vernenimu Roju namesteu, taisti na mesti Sojenza perstavi ta prasni Payn, de v’ niega Roj ſe spravy, potem tistiga samaſhy, de Zhebele ven ne morejo, svezher is eniga na Roj naprauleniga Paynu sreshe eno sastauleno Maternizo is malu Satujam, inu na Kobilze v’ Roj postavi, de jo svale inu obhody.

132. Pomuzh bres Maternize Zhebelam nar gviſhnei. Previdniſhi jest skusi Premenenie sturim: usamem namerzh en srednu mozhni Payn, is katiriga Roja ni upati: is tega preſhenem Maternizo is Zhebelam v’ ta prasni Payn: v’ Satuje tega od Zhebel sprasneniga denem ta bres Maternize Roj, de is te noter naidene Zhebelne Salege ſi Maternizo sastavi, svaly inu obhody. Une Zhebele perstavim na pervi Kraj: te pak, kamer je v’ Zhebelnaku. Taku dellam is vſim Paynem, katiri ob Maternizo pridejo, taiste na Krishempreshenem.

133. Kai je Rojam v’ Srojenza vernenim sazheti? Prehity Roj Zhebelarja, inu v’ pogreſheniu Maternize v’ Srojenza ſe spravi, ſe sna ali v’ nemu pustiti, inu bo sa tega poverneniga eniga dobriga Peuza namestou ali pak pregnati Maternizo is pollovizo Zhebel v’ prasni Payn, inu ima eniga Pregnanza. Samu je vedit, de ſe ima prezhei pregnati, koker hitru ſe poverne, de Zhebele to staro, obhojeno Maternizo ne vujedo, katira morebiti v’ Paynu je ostala.


XII. Pogovor.
Od Rojou Uhajania ali Bejga.
[uredi]

134. Verneniu pervi Roje, Peuzi pak Beigu ſo podversheni. Vernenie Rojou, od katiriga doſehmal ſmo govorili, sastopi ſe od Rojou is obhojeno Maternizo, katira sa volo Starosti teshei lety inu hitrei ſe sguby: Peuzi, katiri mlado urnej Maternizo imajo, redku katiri ſe vernie; sakai aku ramnu katira Materniza ſe sgubi, kir po N. 100. vezh Materniz imajo, v’ pogreſheniu ene k’ te drugi ſe Zhebele perdruſhijo: ali Peuzi po N. 95. veliku vezh Bejgu ſo podverſheni.

135. Snaminie Uhajania. Kateri Roj miſli pobegniti, taisti ſe shé v’ Leteniu sposna; sakai krotak, tyh inu shalostni Glaſ spuſha, od eniga Derveſa k’ drugimu, smiram le dalei inu vikſhei ſe spreletuje taku dougu, dokler popounuma spred ozhy sgine. Redku ſe to is pervim Rojam sgody; sakai, kir nega Materniza je stara inu obhojena, teshei je inu majne urna v’ Leteniu, ſe pred strudy inu vſede.

136. Zhebelniga Bejga Urshoh. Zhebelniga Bejga Urshoh nar vezhi je Pomankanie Medu inu Klaje v’ Srojenzu; sakaj, koker N. 109. je govorjenu, sleherni Roj preden od Srojenza ſe odterga sa Popotenzo is ſabo usame nekatire Funte Medu, inu ſe preskerby ſa 3. Dny naprei; kir pak Medu v’ Paynu niſo neshle, sa obloshiti ſe, ne le loshei Letajo, ampak tudi ſe spomnijo popreiſhne dobre Paſhe, sa taisto ſe podado, tulkain hitreiſhi, kir od Shumenia drugih Letezhih Zhebel ſo smotene, inu sapelane.

137. Urshoh vſedenih Rojou Bejga. Uhajajo Roje ne le shé v’ Luftu snaidezhi, ampak tudi she vſedeni, k’ temu yh permora ta velika Vrozhina; sakaj, kir Sonzni Sarki mozhnu perpekajo, kader hitru niſo ogreneni, nevolne postaneo Zhebele na Sonzu viſeti, kir ſo she od popreiſhniga Letenia ſe en malu spozhile, supet ſe odtergajo, v’ Luft usdignejo, inu pobegnejo, tulkain vezh kir mlade Maternize ſo ipezhnei inu urniſhi.

138. Uhajnia Ogrenenih Rojou Urshah. Ja, kar je huje, Roji she ogreneni is Poſode uhajajo, inu tudi zhes nekatire Dny shellé, Urshoh tega Bejga je ali Poſoda, Zhaſ neozhejen, Zhaſ smerdliu, Zhaſ preobilne Payn, v’ katiriga ſo Zhebele ogrenene, de taisti nym ni vuſhez: ali Roj je biu is stradan nekatire Dny inu na enkrat prepaſhen: ali Zhebelam je ta od vezhiga kardela isvolena Materniza odvuseta, inu taisto pogreſhajo.

139. Prasnu nekatirih Dellu sa ubeshne Zhebele ustanoviti. Ubeshne Roje ustanoviti sabston ſe trudijo eni skus Bobnanie, drugi skus Sgonenie: supet eni skus Touzheni na Koſé, drugi skus Strelanie, ali Luzhanie Perstý inu Peſska. Zhebele shele Pokoi, inu Napokoi shuirashijo, satorej yh neukroti, inu neustanovi samuzh reserdi, inu odgaina, de sa tim Napokoju odjeti, tulkain hitreiſhi bejshé inu urneiſhi s’ Potam prozh gredo.

140. Rojou Uhajanie prenaglit s’Medeno Klajo. Uhajanie Rojou perdershi ſe skusi Medeno Klajo, kader Paynovam, v’ katirih Maternize na Roj pojejo, sleherni Vezher ſe dober Med vuklada, de ne le lazhne niſo Zhebele, ampak she Med taistim ostaja sa Popotenzo. Taku Zhebele bodo imele ſe na Pot ſe preskerbeti, inu kir s’ Blagam obloshene pred trudne postanejo, ne miſhlio dalei ſe usdigniti, samuzh yſhejo ſe uſesti, inu spozhiti.

141. Uſedene Roje od Bejga pervarvati skus Shenznu sagrinalu. De pak uſedeni Roje od Sonza napridejo pregnani, pamet sleherniga vuzhi, de koker hitru Roj ſe uſede, ſe ima ogreniti: ali ſai, kader bi ſe na mogou sdaizi ogreniti, de ſe od Sonzhne Straní en Pert sprestre, ali Veye sataknejo, inu Roju Shenza stury. Ne shkodie tudi taistiga is Vodo pokropiti prezhei dobru ſe zhebele ohlade; sakai is mokrem Repetnizam leteti nemorejo.

142. Ogreneni Roje kaki ſe od Uhajania sadershe? V’ glihi Raunu toku ſamu ſe sastopi, de Roje is Paynou neuhajajo, Poſoda ima ozhejena biti; v’ Payni, v’ katirih ſo usemrajene Zhebele bile, Roje ne ogrebati; aku ſo prevelike, po Navuku N. 18 ſe smajnſhajo skus noter pomaknenie sadne Konzhnize: de Lakota yh ne preshene, na 3. Dny ſe nym v’ Klada ena Unza Medu, inu per te Klaje ſe Roy dershi, dokler Materniza ne obhody. Koku ſe pak Roju ta prava Materniza pusty N 101. je govorjenu.

143. Vode Derskanie ubeshne Zhebele pred Vſim ustanovi. Tegne vender per vſe naſhe persadeti Previdnosti katiri Roj v’ Beig ſe spustiti taistiga je vurednu is vodeno Derskovenzo k’ vſedeniu permorati. Koku ſe pak Zhebele is Vodo skropiti morejo, N. 35. je podvuzhenu. Sakai pak Voda ima to muzh ubeshne Zhebele ustanoviti, je, kir s’ Vodo ſe ne le ohlade, ampak tudi mokre leteti nemorejo, satorei is Strahu Deshia ſe sazhnejo vſedati.

144. Roje v’ Priklade ogreniti od Uhajania sadershi. Roje ogrenene perdershati, nar bulſhi je, taiste v’ Medene Payni, ali popreiſhniga Lejta Priklade, koker N. 81. je govorjenu, ogreniti, sakai ta nym popuſhen Sazhetik Satuja Della, inu Medena Klaja Zhebele resveſeli, de ne miſhlio uhajati, Materniza hittreje obhody, inu Salego, katiro lehku nesapuste, sastavi. Sposnati morem, de vſe Lejta ſem, kar mainſhi Roje v’ Priklade devam, eden meni ni pobegnou.


XIII. Pogovor.
Od pomeſhanih Rojou Lozhenia.
[uredi]

145. Kader vezh Paynou naenkrat Roj, Roje ſe radu pomeſhajo. Pomenili ſmo ſe poprei od tega, kar enimu ſamimu Roju ſe sna pergoditi, ne grede pak vſelei en ſami Roj ven v’ enim is vezh Paynmi napounenim Zhebelnaku, temuzh ob enim Zhaſu ſe odtergajo 2. 3. ali vezh Roje, katiri v’ Nevarnosti ſo, kir eden drusiga Zhutijo, v’ Luftu ali v’ Sedajnu ſe smeſhati; satorej potreba je tudi Zhebelarju snati, koku is tem pomeſhanim Rojam ſe ima sadershati.

146. Rojou Pomeſhanie ſe pervaruje skus Paynou Prenaſhenie. Pomeſhanie teh Rojou je lehkeiſhi prenagliti ali pervarvati, koker pomeſhane lozhiti. Pervaruje ſe pak pomeſhanie skus Preneſhanie teh Paynou, katiri ob enim Zhaſu rojti miſhlio: pusti namerzh na meſti ta, katiri nar pred na Roj ſe je perpraulati sazheu, de ſe sroje; te druge, katiri ſo majne perpraulene, eden sa drugim ſe samaſhe inu eden sa drugim en Sterlai delezh prozh inu reslozhen snoſio, de ſe ne vidijo inu ne ſhliſhijo.

147. Ob Zhaſu Rojenia Zhebelar poterbuje eniga ali dva Pomozhnika. V’ Prenaſhaniu teh Rojou dve Rezhy ſe imajo ſuſebnu skerbeti, de Paynovi pravi Zhaſ ſe samaſhe, inu varnu preneſhejo; Samudy ſe samaſhenia pravi Zhaſ, ali ſe okornu noſhijo, Navarnost je Roj, inu morebiti tudi Srojenza sgubiti. Kir pak ſam Zhebelar nima Samoshnost vſim Oprauku sadosti sturiti, poterbuje ob Zhaſu Rojenia Pomozhnike, katiri v’ Dellu nemu pomagajo.

148. Kedaj je Zait na Roj perpraulene Payni samaſhiti? Te na Roj perprauleni Paynovi samaſhiti ſe morejo lih v’ Sazhetku Tezhenia teh Zhebel. Sakaj ſe pred samaſhy, dokler she v’ Teku ni, Payn od Rojenia bo prestraſhen inu Maternizo umory, samaſhy ſe pak Kaſnei, kadar she vezh Zhebel je sunei, taiste ſe resneſejo po drugih Payneh, Roj oſlaby, inu kader she tudi Materniza bi sunei bila na Srojenza nasaj vudary.

149. Noſhna varna teh Paynou. Prenaſhanie more varnu biti, de Payn ne le s’ Rok ne pade, ampak tudi nikamer s’ nym ſe ne terzhy, sizer ſe Satuje poterga, inu taistu tegne Zhebele inu Maternizo pomeshkati inu umoriti. Sdaizi kir Payn je preneſhen, ſe more Shrenza odmaſhiti, inu tudi Konzhniza odpreti, de od velike snotreine Vrozhine Zhebele ſe nesaduſhe. Satorei she bulſhi je Payn sadei is eno Ruto prevesati inu prevesanimu sadno Konzhnizo na eni ſaj strane en malu odpreti.

150. Rojenia perdershanie per Stojezheh Payneh inu Korbah. Dellu to lehku je is Paynem naſhim, ali okornu inu theshku is drugim ſuſebnu tem stojezhim inu s’ Korbam bres Dna; sakai preden ſe tem enu Dnu ali Pert podtakne viliku Zhebel ſe resneshe, inu morebiti tudi Materniza sguby. Lete dergazh ſe ne morejo od Rojenia sadershati, koker skus kroplenie te Vode pred Shrevenzo, dokler ta drugi Roy ſe vſede.

151. Preneſhene Paynovi ſe supet perstavijo. Potem, kader te prenesheni Paynovi ſo ſe srojli, ſe taisti na popreiſhne mesti postavijo; sakaj ondi Zhaka veliku Zhebel, katire is Paſhe ſo priſhle inu Domuvanie ſvoje pogreſhajo. Prenaſhanie sgornu Zhebelam ni navarnu sa Uhajanie, samuzh taistu veliku vezh sadershi; sakai od Shemenia Zhebele trudne postanejo, inu nemore delezh leteti.

152. Kader Zhebele Rojejo radu tudi druge ſe odtergajo. Ali sgody ſe vezhkrat, de Roje Zhloveka prehitte; sakai dostikrat Zhebele na Roj perpraulene, kir ſhliſhijo druge rojiti, od teh Rojenia veſelia obudene rojejo, katire komei druge Dan bi ſe odtergale: inu kir rojejo ali she v’ Luftu, ali v’ vſedaniu Roje ſe pomeſhajo. Upraſhanie ustane, kaj v’ tem Sgodku je Zhebelarju sazheti? Kaku ima te smeſhane Roje slozhiti inu resdejliti?

153. Smeſhanih Rojou Voiska. Reslozhiti ſe morejo Roje, koker hitru ſo ogreneni; sakai sizer ſo Maternize poklane, inu vſe Dellu bi bilu preposnu inu savershenu; kir med Zhebelam vezh Paynou Voiska ustane, sleherna ſvojo Maternizo terdi inu varuie, v’ gruzhe ſe sprimejo, biyejo inu Kollejo, de veliku mertvih ostane: ja Maternize med ſabo sa Kralestvu ſe sprimejo, ena drugo shiple, inu Kolle, de od Rane vezhkrat umerjejo, Zhebele bres Maternize ostanejo, inu na Srojenza potegnejo.

154. Koku ſe smeſhani Roje lozhijo? Sa reslozhiti tedej vezh ukupei uſedene inu ogrenene Roje, Zhebele ne le dobru ſe pokade, de ne Pikajo, ampak tudi dobru ſe s’ Vodo pokrope, de od Klajna prenehajo: sprestre ſe v’ Senzhi en Pert, na tega Zhistu ſe streſejo Zhebele, inu Payn isprasnen is odperto Konzhnizo na en Konz perstavi, de Zhebele v’ niega supet tezhejo. Maternize pak vſe ſe polove, inu v’ Goboushe perpraulene saprejo.

155. Maternize ſe polove, saprejo inu v’ poſebne Payni denejo. Kader Zhebele ſo ſe v’ Payn spraule, ſe supet pokade inu s’ Vodo pokrope, usame ſe tulkain prasnih Paynou, kulikur Rojou ſe je smeſhalu, ti ſe na Pert postavijo, is odperto sadno Konzhnizo en Zhevel odlozheni taku, de eden pruti drugem gleda, v’ sleherniga ſe saperta en malu od Konza porine Materenza, inu Zhebele med Payni ena Poſnemenza sa to drugo streſe: na Maternize streshe, inu kader bi she katira bila vujame, sapre, inu v’ eniga teh Paynou postavi: taku Zhebele sleherna k’ ſvoje grede, inu ſame lozhijo.

156. Kdaj ſe Materniza spusty? So ſe Zhebele ſame slozhile, inu v’ en Payn prevezh, v’ drusiga premalu spraule, ſe is eniga v’ drusiga tulkain Zhebel perdene, de ſo enaku mozhne, na to ſe Paynovi saprejo, inu perstavijo, Zhes Nozh, kader je vez sapertih Materniz v’ enim Paynu, ſe ene k’ eni, druge k’ drugi spravijo: v’ jutru te obilne Maternize od majnſhih Kupzou odvusamejo, ta popuſhena pak 3. Dan spusty.


XIV. Pogovor.
Od Zhebelniga Enuvania.
[uredi]

157. Roje smeſhane ne velia uſelej lozhiti. Ne velia vſelej Roje Lozhiti, Samuzh dostikrat bulſhi je ne le smeſhane Roje ukupei pustiti, temuzh tudi Zhebele od vezh Paynou ukupei osheniti ali v’ eniga sprauti, ſuſebnu kader Roje ſo premaihni, ali Paynovi oſlabely; sakai, kai nuzha ſhtivenie veliku Paynou bres vushitka, ja vezhkrat is veliko Shkodo rediti, kir drusiga niſo koker Berazhi inu ne potrebne Klaje Pojedeshi, is katirih redku en pridne Dellouz postane.

158. Katiri Roye ſe radi inu ne radi gorusamejo? De pak Zhebelar vej, katire s’ meſhane Roje je dobru ukupei pustiti, snati ima, de eni Roje ſe radi, drugi ne radi gor vsamejo. Radi ſe gorusamejo, katiri ene Sorte Maternize imajo: ozhem rezhti: katirih Maternize ali vſe ſo obhojene, ali vſe neobhojene. Ne radi ſe gorusamejo, kader eniga Roja Materniza je obhojena, drusiga neobhojena; sakaj med vezh Sorte Maternizam inu Rojam ustane Prepiranie inu Klanie, de komei en Dejl Zhebel ostane.

159. Resloſhenie tiga Govorjenia. Sastopi ſe is tega, de 2. Roja perva, ali 2. Peuza ſe radi sbratjo, raunu taku tudi 2. Druiza, ali 2. Trekelza, 1. Peuz inu 1. Druiz ali Trekelz: Pervi Roj pak, katiri staro Maternizo ima is enim, body kakershni ozhe Peuzam ſe nespravijo inu ne poterdijo; sakaj te puſledni imajo neobhojene mlade Maternize. Leto ſi ima Zhebelar sa snati ſe sadershati dobru spomniti.

160. Pomeſhani ene Sorte Materniz, aku ſo ſlabi ſe ukupei puste. So tedej ti pomeſhani Roje ene Sorte Materniz inu slabi, bulſhi je taiste ukupei pustiti dellati; sakai vezh vushitka je od eniga dobriga Paynu, koker od 2. 3. Slabih, kir je vezh Dershina, Dellu grede ble od Rok, inu Payn Zhebelni is Shernostjo della, aku nemu Dellouzhou mankuje, she lete ſo othoshni. Vender ſe imajo tem te prebilne Maternize sa druge Potrebe odvuseti, inu shraniti; kir ena ſama potrebna ſe popusty; szer bodo poklane.

161. Mozhni Roje ſe resdele. Spruti ſo ti pomeſhani Roje ene Sorte Materniz, velike inu Zhebelni, bulſhi je taiste na tulkain Kompou, kuliker je Rojou, resdeliti; resdeliti ſe morejo prezhei, pokadi inu s’ Vodo pokropiti, de ſe Maternize ne pokolejo: streſejo ſe na spresterti Pert, na Katirim ſo Paynovi postaulene, koker od N. 154. je govorjenu: Maternize ſe viamejo, sleherna v’ eniga Pastavi, inu kader Zhebele potihnejo, ſe proste spuste.

162. Pomeſhani vezh Sorte te Mozhni ſe resdele, ti slabi ukupei puste. Pomeſhani vezh Sorte Materniz Roje, aku ſo Mozhni, reslozhijo ſe, koker popreiſhni. So pak slabi, bulſhi je ukupei yh pustiti, ſamu de ſe Maternize ne pokolejo, inu Myr med Zhebelam stury, ſe sdaizi pokade, pokrope, na Pert restreſejo Maternize viamejo, saprejo inu ena ſama saperta v’ Payn dene. Lete ſe vezh Dejl v’ Gruzhah is Zhebelam, katire yh Shiplejo, naidejo, inu Payn ſe v’ hladne temmne kraj Zhes Nozh postavi.

163. Slabe Roje inu Payni je vurednu ukupei spraviti. Enuvanie s’meſhanih Rojou je lehku bilu, kir Zhebele ſame ſo ſe ukupei spraule, ali vedit je she, kaku reslozhene Roje, inu oſlablene Starze ſe v’ eniga ukupei spravijo; kir she N. 40. je ſvetuvanu slabe Roje inu Payni, katiri sa Rejo niſo, enuvati; sakaj slabe, skorei prasne Payni umoriti, ni Dobizhegk, rediti pak pride predragu savolo Klaje, inu redku ſe sbolſhajo.

164. Slabem Paynem vejla slabe Roje pershuti. Katiri ob Zhaſu Rojenia ima slabe Payni, taisti ſe mozhni sture skusi Pershipanie slabih Rojou, katerim ſe Maternize odvusamejo, inu dokler taisto ne pogreſhe, saperte dershe; potler pak ſe oboje Zhebele pokade, inu Roj k’ Starzu perstavi, toku Zhebele ſe same v’ taistiga spraujo inu pobratjo. Ni pak sadosti Dershino nagmirati, temuzh takerſhnimu Paynu, dokler ſe ſam ne nanoſhy, je treba tudi v’ Pomankajnu te Paſhe, obilniſhi pokladati.

165. Koku ſe Roje enujejo? Roje Slabe enuvati Visha je: pusty ſe na Myru ta med nym nar Zhebelniſhi, tim drugim odvsamejo ſe Maternize, kader taisto ſo pogreſhli /: morejo pak samaſheni biti, szer Zhebele vudarjo na druge Payni :/ pokade ſe oboje Zhebele, ta bres Maternize ſe k’ drugem perstavi, de Zhebele v’ niega potegnejo. Inu raunu toku zhes meihenu ſe stury is drugim Rojam, de med Zhebelam Voishka ne ustane.

166. Visha vezh slabih Paynou v’ eniga ukupei sprauti. Vezh Della je is enuvaniam oſlablenih Rejenzou ali starih Paynou: pusty ſe ta mozhnei, temu slabſhimu odvusame ſe Dnu inu Materniza: kader nad tem mozhnejem Verha Veha je she odperta, nad taistiga povesne, inu samashe ſe ta shlabſhi, sa Naurateze obvarvati, toku ſe Zhebele poprei pokajene skus Veho ukupei spravijo, inu ukupei dellajo is eniga Paynu v’ drusiga sprehajajo.

167. Kdaj ſe ta povesnen Payn is ſname? Payn namasan pusty ſe na tem drugim, dokler Mladize ſe svale, potler ſe is ſname, inu shrany, de taistiga Veſhe ne poſylijo. By pak Materniza tudi v’ tem gornim sastaulala, ſe ali da Jeſen ukupei pustita inu je ena theshka Priklada, ali kader bi sa en Roy sa dosti Zhebel blu, ſe rislozhta. Zhaſ goreine Dellu je zhebelam perjetnei, inu gori ſe preſelijo, tedej velja tega spodniga odvuseti.


XV. Pogovor.
Od Rojou Ogrebania is Drevija.
[uredi]

168. Kaj je Ogrebanie? Hvala Bogu! Roy naſhe ſo ſe uſedli, odshly ſo vſem Navarnostem, treba je taiste ogreniti, to je, is tiga Kraja, Kamer ſe je uſedou, v’ Payn sprauti. Spraulania tiga vſe Dellu leshy na taistim mesti, na katiriga ſe je uſedou, inu na Zhebelnim Sedeniu, eniga inu drusiga Okulpostaveh, katire ta iste spremijo.

169. Prasnu Dellu Roje k’ niſkem Uſedaniu ſhiliti. Sa ogrenenie lehkeiſhi sturiti, ene blishu Zhebelnaka ne terpé ne viſoku, ne votlu Drevie, ne Plotti, ne Germoje; sakaj is enih inu drugih Roje spraulati je veliku Della. Drugi saſejajo niſke Semreke, satekujejo veje, taiste potreſajo is Zhebelno Smolo, is katiro one Sprajne Paynu sadelujejo, ali s’ medeno Vodo pokrope, debi ſe Zhebele raiſhi vſedle. Prasnu je vſo to, inu redku pomaga, Zhebele ſe ne puste prepiſati, ſe uſedejo, kamer ſe nym lubi, inu vezhi Dejl na Drevie.

170. Uſedanie na Drevje vſe Sorte. Uſede ſe Roj na Drevie, uſede ſe niſku ali viſoku: na tanko ali debelo Vejo: skupei v’ Podobi eniga Grosda ali po Vejah inu Deblu resneſenu, de lehku ali tesku ali zol is Navarnostijo Shivlenia Roj ſe ogrene. Sleherna tih Okul postavi saſhluishi po ſamim ſe premiſhliti, inu Zhebelarje podvuzhiti, de on v’ vſih Sgodkeh vej, kaku ſe ima sadershati.

171. Ogrenenie uſedeniga Roja na niſku na tanke Veje v’ Grosda Podobe. Kader ſe Roj niſku na eno tanko vejo v’ Podobe eniga Grosda uſede, ogrenenie med vſim je nar lehkeiſhi. Odreshe, ali odshaga ſe Veja varnu inu bres Treſenia teh Zhebel, taista is Rojam, kateri na nie viſhi, spusty ſe noter v’ ta perprauleni Payn poloshy ſe ta na Semlo, toku Zhebele ſame od ſebe sleshejo k’ verhu; sakai Temmó one Lubijo inu potim ſe Veja ven uſame, Payn sapre inu k’ Leteniu perstavi.

172. Kader ſe Veja Shkode vola ne odreshe, kaku ſe ogrene? Bi Vejo odresat katirimu ſe shkoda sdellu, ta usami N. 78. popiſan Shak ali en prasni Payn is Shrevenzo samaſheno /: katiru per vſim ogrebaniu, inu Dellaniu teh Pregnanzou ſe sastopy :/ odpre sadno Konzhnizo, sadne Paynu Konz terdnu dershi pod Zhebelne Groisd, kar nar vihshej ſe more, en maihnu udary ali streſe ſe Veja, toku Zhebele noter padejo, inu te okuli Letezhe taistim v’ Payn ſe perdrushijo.

173. Ogrenenie Roja v’ Podobe Groisda na debelo Vejo uſedeniga. Se je Roj uſedou v’ Grosda Podobe na eno debelo Vejo, katira ſe ne pusty odresat, tudi ne stresti, potrebna sta 2. Zhloveka: eden, koker malu poprei je govorjenu, Payn ali Shak dershi pod Roja Groisd; ta drugi slese na Dervu, is seleno Vejo ali Metlizo ometta Zhebele is Veje v’ Payn, aku lih katira je odletela, taista sa Shomeniam Vezh Dershine ſama poide v’ Payn.

174. Ogrenenie Roja po Vejah resneseniga. Keſnei je Roja po Vejah restreſeniga Ogrebanie, vender mogozhnu. Dershy ſe namerzh Shak ali Payn pod nar vezhi Kardelu ali Druſhba teh Zhebel, pod katire blishei, kar ſe more, ſe podtakne, de Zhebele, katire Temmé lubijo, ſame noter poidejo: bi ne othele ſame noter yti, saimejo ſe is Poſnemenzo, ali omedejo ſe is Metlizo, de le Materniza je ogrenena vſe druge spuste ſe sa Shemeniam.

175. S’ Pelinam ſe mesti, kir ſo ſe uſedle s’ mozhy, de naſaj ne Shilijo. De ſe pak tudi te okul leteozhe Zhebele v’ Payn spravijo, perslony ſe Payn k’ Veje, ali poloshy na Stol, inu mesti, kir ſo ſe ble uſedle, de Zhebele na taistiga ne vlezhejo is Pelinovo Vodo ſe s’mozhy ali Pelen na mesti poloshy, katiriga Grekota nym je superna. Nima ſe letu posabyti po Navuku N. 141. Zhebele v’ Shenzo postavit, ali sagerniti pred Sonzam, de ne bejgnejo.

176. Ogreneine Roja is viſoziga Drevija. Teshku Rounanie je is na viſsoku Drevije vſedenim Rojmi; sakaj k’ tem ſe ne pride bres Loitre, ali Plesania na Dervu, inu poterbujejo ſe 2. Zhloveka, koker N. 173. je dopovedanu: je Roy na Kupu v’ Podobe Groisda ta, katiri na Dervu plesa, udary ali streſe Vejo, na katiro Roj ſe je vſedou; je pak resneſen, Zhebele ali ſe v’ Payn ali Shak sajemajo, ali omedeijo po Navuku N. 174.

177. Kader bi Navarnost Shivlenia bila, kaj je sazheti? Tegne zol Navarnost Shivlenia v’ Ogreneniu biti, bulſhi je Roj koker Shivlenie sgubiti; vender tudi v’ timu ſe pomaga; touzhe ali treſe ſe Veja, de Zhebele ſo permorane dergam ſe preſelity, inu de na pervu mesti ſe supet ne vſedejo is Vodo ſe pokropy; sakai na mokri Kraj Zhebele ſe ne vſedejo: Kropiti ſe sna tudi v’ sazhetku, kader Drevija ſe sazhne perjemati, de taistu opusty.


XVI. Pogovor.
Od Ogrenenia Rojou is Luken inu Raunote.
[uredi]

178. Silnu veliku je Zhebelniga Vſedenia okul postau. Vſe okul postave Rojouniga Vſedania previdit mogozhe ny; sakai vſedajo ſe v’ lukne inu Spranie Drevija: po Jamah inu na Travo te Semle: v’ Respokne tega Skalouja: v’ votle Sydove: v’ Ploty, Ternie inu Germoje ... satorei tudi ny mogozhe v’ vſih pergodezhih okul postavah eniga Zhebelarja podvuziti, koku v’ sleherni ſe ima sadershati. Naprei perneſem le te vezhi, is katirih lestna Saſtopnost vſazhiga vishati ima v’ Sadershaniu.

179. Ogrenenie Roja is votliga Drevija. Ogrenimo en Roj v’ Lukne inu Spranie eniga Derveſa vſeden. Premiſhlit je tukei ali Roy pod ali nad Lukno ſedy: ſedy sgorei, toku na Verh Lukne; sedy pak spodei na Dnu taiste ſe sverta ali sdobe ena 2. Zolle velika Lukna, Zhebele od spodei gor kade ſe v’ ta sgorei dobru pervesan Payn, dokler Materniza is Zhebelam v’ taistiga is Debla ſe preſely: potem pobere inu isreshe ſe ven Satuje, aku je Roy kei dellou v’ Deblu, de na taistu druge Roye ne potegnejo.

180. Ogrenenie is Jame, Skaluja inu Osydja. Raunu to sastopiti je od ogrenania Rojou vſedenih v’ pod Semelske Jame, Respokanu Skaluje inu votle Sydove, de stury ſe v’ taiste she ena Lukna sa Roje skusi Dem is Kotle vunkei pregnaty; kader by ſe pak ne mogu Payn ali Shak sraun perstauti, sadosti je, de Zhebele ſe iskade, Materniza naide, sapre, inu v’ Payn postavi, Zhebele jo sdaizi obduſhe, inu sa nyo potegnenjo. Vender ſe ima Shenza sturiti po Navuku N. 141.

181. Roye v’ Zimper vſedeni. Redku, vender aku by ſe pergodilu, de Roy v’ Pohiſhtvu med Strop, Pod, ali Gvelb bi ſe se spravou, od koder taistiga bres Shkode tega Zimpra ni mogozhe pregnati ne od sunei, ne od snotrei: is taku vſedenim drusiga ni sazheti, koker de, kar bres velike Shkode ſe more, prostor sa Prebivanie ſe niemu sprestre: morebiti bode katiri Roy dau, inu toku usaj lete k’ dobrim priſhli.

182. Ogrenenie is Germoja inu Ternia. Vezhkrat vſedejo ſe Roje med Germoje inu Ternie, is katiriga taiste spraviti veliku della persadene. Treba je tukej spred inu sadei te stranske Veje prasne noter da Roja potrebiti, perstavi ſe Payn da niega stikama, kade ſe od druge strani Zhebele, inu drashijo is eno Veizo, Pelinam ali Koprivo ſame ſe odgrenejo; tulkain poprei Kader viame ſe Materniza inu s’ eno Poſnemenzo Zhebele v’ Payn denejo.

183. Ogrenenie is Plota. Enaku ſitnu Opravilu je is Ploty vſedenim Rojam, katiri vſe enaku, koker ti popreiſhne ſe ogrenejo, inu enim inu drugim po Navuku N. 141. Danem Shenza stury; sakai is tim Keſhnei inu samudnei je Dellu, v’ Navarnosti stoje pobejgniti, per morane od Sonza, katiru yh mozhnu perpeka. V’ te Vrozhini v’ ſtrese Zhebelam, inu pred Bejgam yh obvaruje, katiri taiste maſnu vezhkrat pokropy.

184. Ogrenenie is Semle ali Trave. Vetermozhni, nagli desh vezhkrat Maternizo na Semlo med Travo pobye, ali tudi, ſuſebnu pervih Rojou, Kir od velike Lese teh Jaiz obnuzane inu restergane Repetnize imajo, ſamadoli pade: lehku je to ogrenenie, k’ Roju perstavi ſe Payn, Zhebele ſe pokade, naide ſe Materniza, dene ſe v’ Payn, inu Roj je ogrenen. Samu merkat ſe more, de Mraule Maternizo ne vuydo.

185. Kader je Desh, kaj je is Roja na Semli sturiti? V’ Deshje zhes ta na Semle v’ Travo vſeden Roj povesne ſe en prasni Payn, na katirim poloshenu je enu Dnu spred podloshenu, de ſe Voda otteka, inu Verh ne kervy, Zhebele s’leshejo na Kvishku: ali Zhes Roj na ſe dene en Pokrou, na katiriga ene Strane podloshy ſe enu Pollenu, inu kader Desh preide, Roy po navade ſe ogrenie inu spravy.

186. V’ Deshje vſelej ſe Roje morejo sagerniti. Previdnost ta sastopy ſe od vſiga ogrebania, kader kuli Desh ogrenenje sadershi, de ſe sagerniti more ali is Vejam, bulſhi she is Pertam, sakaj nagli Desh ali Ploha Zhebele is Drevija na Semlo, inu resneſe, tadej pridejo Mraule, Sabe inu Krote, taiste pokolejo inu posoblejo, de aku lih k’ Shrezhy Maternizo ostane, Roj je silnu slab. Satorei nad Rojam sprestre ſe en Pert, po katirim ſe Vodo otteka.

187. Ogreneniem Rojam ſe sdaizi prebilne Maternize polové. Ogreneni koker hitru ſo Roje, aku prebilne Maternize she poprei pobrane niſo /: ne sastopim to od pervih Rojou, katiri le eno inu obhojeno Maternizo imajo ſamuzh od vſe sorte Peuzou, katiri is vezh mladim neobhojenim royejo:/ Roj ſe sdaizi na Pert streſe, Payn perstavi, Maternize yſhejo, v’ Goboushe saprejo, inu v’ Payn ena od te druge odlozhene postavijo, koker she vezhkrat opominou ſem.

188. Sakaj poloulene Maternize vſe ſe v’ Payn postavijo. Vrshoh polovlenia, inu Devania vſih Materniz v’ Payn je ta, kir ſe ne slozhy ena od te druge, katira je prava od vezh Dejla Zhebel isvolena, by ſe Royu ta prava nepustila, taisto poterditi nezhe, samuzh is taisto ali uyde, ali yo umori, inu na Srojenza vudarjo; Denejo ſe pak vſe v’ Payn, one taisto posnajo, inu poterdijo Zhes Nozh.

189. Katira med vezh Maternizam je ta prava isvolena? Zhes Nozh ſe Zhebele ſame med ſabo reslozhijo, vſakatira k’ ſvoje Maternize potegne, taisto obſedejo, per katiri je vezh zhebelstva, taista je ta prava isvolena, te druge ſe odvſamejo sa druge Potrebe, sdei ena, zhes nekatere Vre ta druga inu toku dalei, de ſe ne kolejo med ſabo, kader she vſe kupei ſe snaidejo, myrne inu krotke skashejo, spusty ſe ta prava Materniza.

190. Kader ta prava Materniza ſe Zhebelam da, Snaminie. Sizer Snaminie te prave Maternize pogreſhene je, kir poprei po vſim Paynu inu tudi po spredni Konzhnizhe nepokojne is Shemeniam ſem ter kie ſo tekale, inu taisto iskale, koker hitra ta v’ Payn prosta ali saperta ſe nym da, sdaizi is Glavam pruti nye ſe obernejo, sadni shivot na Kviſhku, od Veſelia s’ Repetnizam trepezhejo, Tek ustavijo, tihe inu myrne postanejo.


XVII. Pogovor.
Od Rojou Ogrenenia pred Paynam.
[uredi]

191. Viſha Roje is Paynu v’ Rojeniu v’ Verſho ogreniti. Sa tem velikem Teshavam, is katirim, koker v’ 2. Sadnih Pogovorih sastpili ſmo, od Ogrebanie je svesanu, inu sraven tudi Nevarnostem Rojouniga na Srojenza Vernenia, Uhajania inu Pomeſhania, od katirih v’ popreiſhnih 3. Pogorih pomenili ſmo ſe odvujeti, naſh od Radolske Gorenske Strani rojen, inu v’ Duneiskim Mestu perviga Zhebelarstva Vuzhenik A. Janſeho sneſhou je Visho Roje v’ Rojeniu is Payna v’ Verſho loviti ali ogreniti.

192. Verſha sa Roje ogreniti. Verſha ta sturjena je is Zol redkiga Platna, koker je po lejtu sa Muhe oddershat v’ Podoe eniga Trahtarja Shivan v’ Dougusti 3. V’ Shirjave 1, ½ Vatlou per Shirſhi Plate, inu na te voske ½. Katira ſama je odperta. Na obadva Konza sunei perſhity je en is Ribije Obrozh, med katirim sta she dva druga enaku delezh eden od drusiga resdeilen perſhita, te Verſho saksebi dershe, kader is Matosham ſe na 3. Palze prveshejo de je napeta: per odpertem Konzu je Snora sa sadergvanie skusi potegnena.

193. Verſhe Nastaulanie. O Zhaſu rojenia napne ſe is Palzam od sunei Verſha, kader roj is Paynu sazhne tezti, perstavi ſe stikama ta odperti Konz na Payn, de obena Zhebela per Strane ne Vujde: ta drugi konz Verſhe raunu is Shrevenzo ſe napet dershi, de is Shrevenze raunu v’ ta shiroke Konz tezejo, inu na obenem Kraju niſo sadershane, tudi ſe nesadenejo.

194. Verſhe prozh jemlenie. Kader Roj vſ v’ Verſho ſe je spravou, odusame ſe taista, Snora na odpertem Konzu hitru ſe sadergne, de Zhebele is Verſhe ne uhajajo; sakai one po Navade ſvoje shume inu iſhejo v’ Luft sleteti. Na to Verſha ſe v’ Shenzo postavi, de ſe Zhebele ohlade, zhes enu meihnu bodo one to med nym snaidezho Maternizo obduſhale, potihnile, inu v’ na Verh Shirokiga Verſhe Konza ſe uſedle.

195. Nastaulania Verſhe Zhaſ. Nastaviti ſe pak ima Verſha k’ Paynu na Rojenie popounuma perpraulenimu, ne poprei, ne Keſneje, koker kader Roj is Paynu lih tezty sazhne; sakai ſe pred perstavy, Zhebele bodo prestraſhene inu ne rojle: perstavi ſe pak Keſneje, veliku Lestva ſe she sunei naide, katiru ſo sguby po drugih Payneh, ali je poklanu, inu Roj slab: tegne tudi she Materniza sunei per Zhebelah biti, dellu je sabston, inu Zhebele ſe resnaſhajo.

196. Roja is Verſhe v’ Payn Spraulanie. Potihnejo enkrat Zhebele, neſhe ſe Verſha Sadei tega sa Roj she perprauleniga Paynu, katiriga Konzhniza ſe odpre, odveshe Verſha, ta odvesan voſke Konz postavy ſe v’ Payn, de Zhebele v’ niega ſe spravijo: kader bi pak ſame od ſebe v’ Payn ne othele yti, ta shiroki Konz Verſhe ſe usdigne, inu ſe Zhebele v’ Payn streſeio.

197. Nuzh Ogrebania v’ Verſho. Ogrebanie v’ Verſho Zhebelarja v’ veliku Rezhyh preusigne. 1. ſe ni bati uhajania ali Vernenia tiga Roja. 2. Ne pogreſhenia Maternizniga, ne she more leteti ali ne ona je sajeta v’ Verſhe, 3. Inu kader tudi v’ Paynu bi ostala, Roju ſe druga da 3. Roj is Lehkoto je ogrenen bre Plesania na Viſoku Drevie. 4. ſe is drugim Rojam smeshati nemore. 5. Gorusignen je Prepiranie is Soſedmi savolo Vſedeina Ptujem Gruntu.

198. Sodba od Verſhe. Miſel mojo, kaj jest od te naſhiga Janſha Verſhe dershim, na dan dati, sdy ſe meni, de ta Verſha ni nega Porod, sakai posnam po is niega Della inu ga dershim sa eniga Zhebelarja skuſheniga inu Deshelnaka Gorenskiga, v’ katirim kraju nar vezh inu nar bulſhi Zhebele ſe governajo ali opraulajo, inu niker niſem te Verſhe naraimou; samuzh vidy ſe meni eni Perstauk od eniga novin Lakomniga, katiri nega je popiſal. Ali body temu, koker ozhe.

199. Verſha Rojenie veliku vezh perdershi. Maihne Nuzh is te Verſhe ſy jest obetam; sakai zol theſhku inu redku ſe ustreshe ta zhaſ, v’ katirim Zhebele k’ Rojeniu ramnu ſe sazhnejo odtergati. Inu deſilih by ſe perstregou, ſodim, de Zhebele skusi Perstaulanie te Verſhe od Rojenia bodo prestraſhene inu sadershane; sakaj skuſhu ſim ſe, de, kir le en maihni Oblak Sonze perkrije, ta Zhebele v’ Sazhetku Roja perderſhi, inu od Tezenia prenehajo, kuliku vezh sadershati yh more Temmota te Verſhe.

200. Perstavik k’ Verſhe. Frajost k’ skuſhaniu slehernimu pustim: jest tudi imam Verſho, katiro perstavit she niſem imou Perloshnost. Moje verſhe perstavou ſim jest na verh obrozha per Shrokem konzu en Mathosh, is katirim taisto k’ oſhpizheni inu v’ Semlo saſajene Palzhe perveshem, de taisto ni potreba dershati: od tega voskiga konza prozh shelle en Zhevel je ta pervi Obrozh, de, kader Payn gorusignem, Verſho pertiſnem, inu spredni Konz Paynu sa 3. Perste noter s’ Verſho pomaknem, inu savesem, zhebele neuhajajo.

201. Potrebne Vrata ali Oknu is Saturenzo ali Sagrinalam. Na spodni Plate tega Shirokiga Konza Verſhe nuzhne je tudi en Oknu ali Vrata, is eno leſeno Saturenzo na Smekuvanie, ali Platnenim sprednim Sagrinalam previdenu, de skusi taistiga, kader Zhebele ſe v’ Payn spuste, ven lashijo. Sagrinalu sna narejenu biti na satekvanie na dveh straneh, inu od sgorei 3. Drotastih Shtang, katire v’ Spuſhaniu Zhebelnimu ſe ven potegnejo, inu Sagrinalu noter v’ perstaulen Payn pade.


XVIII. Pogovor.
Od Pregnanih Rojou Sdajovitnosti.
[uredi]

202. Pregnanze dellati je na Krainskim she ena stara Rezh. Pogovarjali ſmo ſe doſehmal od radovolnih Rojou, na Versto pridemo Govorjenia teh permoranih ali Pregnanzou skus Zhloveſku Persadenie inu Pregnanstvu sturienih. Sadanie Piſarje inu Zhebelarje to dershe sa eno od nyh v’ sadneh Zhaſeh snaideno Skriunost inu Zhudesh, jest pak sposnam, de pred 32. Lejtmi mojga Zhebelarstva ſim taisto na Goreinim Krainskim neſhou koker eno staro she ven stepeno Rezh; kir vſe ſe sramuje is takershnim Rojam Zhebelnak napouniti.

203. Mozhnem Paynem je dobru Roje vsetij. Dobru je vidit, Narejanie Pregnanzou is mozhnih Paynou, kader Zhebele per dobre Paſhe inu Vremenu ſame ne rojejo; sakai, katire ta Zhaſ ne rojejo, ni miſlit, de sa naprei by ſe ſame od ſebe na Roj napraule, temuzh podajo ſe na Toshlivost v’ Leteniu, sapuste Mladizhnu Sastaulanie, inu kir od Vrozhine skus Lestva Saſapenie pogmirano v’ Payne nym ni prebivat, od sunei saſedajo, viſhijo koker en Shakel, ſe hlade inu nizheſer dellajo.

204. Sakaj k’ novem dellu skus to ſe permorajo. Taku Zhebelnim Paynem ſhlushi Roj usety; sakaj kir Dershina ſe pomainſha, maine tudi ſe ſapijo, inu maine je Vrozhina, satu Zhebele supet v’ Satuje potegnejo, is Sheila vezh Dellouzou ſa perhodno Paſho napravit, na sastaulanie novezh ſe podado, urnu noſhijo is Paſhe, inu kader ſo she mozhnu saleshene, potem vezhkrat 1. ali 2. Perneſejo Peuza.

205. Kdaj je dobru inu Sylla Roje dellati? Potrebnu tudi je Roje narejati taistimu, katirimo v’ Sime inu Spomlad je veliku Rejenzou pomerlu, malu pak je samovolnih Rojou prejeu; sakai Zhebele smiram kupvati, Moſhne preſeda, ſe kupvanie opusty, opuste she tudi s’ Zhas sama Zhebele, kader malu je Rojou: Lejtu na Lejtu Shtivenie Rejenzou ſe s’ Mainsha, Zhebelnak na sadne je en prasen Kosouz.

206. Dobru je Roj dellati sa Zhaſ Zhakania persparati. Enaku ſhushi Roje dellati, kader med eniga Zhebelarja Paynem malu yh je na Roj perpraulu; sakai enimu Zhloveku smiram naprei na malu Rojou strezhti ſe Muja ne plazha, ſuſebnu kir Zhakanie is Samudo tega Zhaſa dostikrat je en prasnu Upanie: satorei bulſhi je sgodei te Zhebelne Rejenze resdeliti, koker ta k’ drugim Opraukam potrebne Zhaſ skus prasnu Zhakanie nepotrebnu sgubiti.

207. Pregnanzi ſe po Perloshnosti inu Previdnosti Zhebelarja dellajo. V’ Dellaniu teh Rojou ta nar vzhi Zhebellarja Dobizhek v’ tem stoy, de taiste lehku stury po ſvoje Perloshnosti inu Previdnosti, kader ſe niemu sdy inu luby, tega Zhaſa inu Roja Moister postane. Postavim: previdy v’ kratkem dobro Paſho lete nekatere Tedne skus Resdelenie naprei pride, de Pregnanz inu Srojenz bres velikiga snotreiniga Pokladania v’ nastane Paſhe ſe lehku sanoſhta.

208. Pregnanzi dellati naſhe je naouzhilu Maternize valiti, inu v’ taiste Pogreſhaniu Zhebelam pomagati. Pregnanzam imamo sahvaliti, de skusi teh Dellanie navuzhili ſmo ſe v’ Pomankaniu ali Pogresheniu te Maternize skusi Nastaulanie Zhebelne Salege supet k’ Maternize pomagati, ja taiste, kulikor ſe enimu sluby, svalite inu s’ redyti; kir sizer taki Paynovi bi mogli is naſho nar vezhi Skodo Konz useti, dokler obeden Payn bres Maternize dougu ne shivy.

209. Pregnanze dobru dellati, kir ſe sgodei lehku sture. Sgodnei Roje ſo vſelej bulſhi koker Keſhni; sakai kulikain preden Roj pade, tulkain vezh Zhaſa inu Paſhe sadoby ſe napouniti; Srojenz ramnu tudi popreje k’ mozhy pride: satorei sgodni Roje vezhi Dejl ſo poune da Jeſen. Leta Dobizhek je redek per samovlnih Rojeh, katiri dougu saſedajo preden Rojejo; skusi Pregnanze pak, katiri, kader ſe katirimu luby, ſe snajo sturiti, ſe daſeshe.

210. Zveit Drevia po enih Miſli narbulſhi Pregnanze dellati. Zhaſ pak Pregnanze narejati nar bulſhi okuli Zveita tiga sadniga Drevia, ali nekatere Dny poprei po nekatirih Miſli; sakai pervaruje inu perhrani ſe Medena Klaja, kir te Mladizhi prezhei na dobro obilno na Zveitu Paſho pridejo, de Roj inu Srojenz na vezh Tednou dougu ſe sanoſhio, obilnei Salego sastavio, Materniza pred obhody, inu Roj maine pobejgne.

211. Bulſhi je Pregnanze 14. Dny po Zvejtu dellati. Navada moja je 14. Dny po Zveitu shellé Roje dellati, to je Konz velikiga Travena, satu de ti Mozhni ſame poprei Rojejo, ti slabi pak v’ tem k’ mozhy pridejo. Roje sazhnem dellati is tem nar Mozhneiſhim, katiri ſami niſo rojli inu gredem is Dellam naprei da teh, katiri med ſrednem ſo bulſhi: resdelim na vezh Paynou Shtivenie na 3. Deile, enu Dellu ſa samovolne Roje, inu Pregnanze ta drugi pustim sa Priklade, inu ta Tretje sa Pobulſhanie.


XIX. Pogovor.
Od Pregnanzou Shkodlivosti.
[uredi]

212. Pregnanzi shkodlivi vezh Deil savolo Zhebelaria Neumnosti. Koker dobru eni dershe Dellanie teh Pregnanzou, toku shkodlivu ſe to drugi vidi inu, sposnam, je tudi ne le ſamu na ſebi, ſamuzh tudi inu vezh Deil is Zhebelarja Neumnosti, inu Nesmaſnosti; Kir taiste Roje della ali is Paynou, is katirih by ne imou dellati, ali, aku lih is pravih Roje della, sdei preobilnu, sdei premalu Zhebel Srojenzu odusame.

213. Pregnanzi vezh Klaje poterbujejo koker samovolni. Samu na ſebi shkodlivi ſo Pregnanzi savolo obilniga Klaje Savushitka; sakai, kir permorene Roje dougu ne posabijo ſvojo popreiſhno Drushbo, ſuſebnu katiri bres popreiſhe Maternize ſo sturieni, taisto nekatire Dny pogreſhajo inu ne dellajo, ter v’ Paynu le ſhemé, veliku vezh Klaje Medene poterbujejo, koker ti samovolni, katiri toku nerojejo, kader s’ Medam sa naprei niſo prevideni.

214. Suſebnu kader dougu Desheuje ustane, ali Paſha smanka. Ustane Zhes to she dougu Deshevie, ali sgine popreiſhna Paſha, aku po Navuku N. 54. v’ enim inu drugem sgodku tudi samovolnim Rojam potrebnu je noter ukladati, kulikain vezh inu obilniſhi Klasty ſe more perſylenim Roju inu Srojenzu, katiri vezh krat nimajo ene Kaple Medu v’ ſebi. Ne stury ſe to Roj je v’ Nevarnosti Bejga, ali vſede ſe v’ en Vogal, ne della, Dan na Dan slaby, ramnu toku gody ſe Srojenzam, eden ali drugi Maternizo ne sastave, inu sadenz obedva Konz usameta.

215. Is Slabih Paynou ſe Pregnanzi ne dellajo. Is slabih Paynou, katiri nar maine 2. Dejla niſo sadelani, inu taku malu Dershine imajo, de komei Satuje perkrijejo, ſe ſamu sastopy, ne Kashe Roje dellati; szer savolo Pomankania potrebne Dershine ali Dellouzou eden inu drugi oſlabi, inu k’ nezh pridejo, kir usai Srojenz, kader by biu Zeil ostou, inu ne biu resdeilen, bi biu k’ Mozhe perſhau, inu dobro Priklado napouniu.

216. Mozhne Zhebelne Payni fentuati inu drashiti je Shkoda. Mozhne Zhebelne Payni pak resdeliti, kir Zhebele she is lestniga Nagnenia morebiti rojle bodo, ſe vidi en savershen inu sapraulenu Dellu; sakai, koker N. 213. je rezhenu, resdelene Zhebele dougu Zhaſa ſo le salostne, thoshlive inu nepokojne v’ tim od vſiga Della prenehajo, kir ſamovolni she pervi Dan is Veſeliam dellajo, ne preterganu Lethe, mozhnu ſe gmirajo, inu dobri Paynovi postanejo, vidijo ſe en dellu od vezh.

217. Perſylen svalene Maternize ſo nerodovitne. Ozhejo tudi eni Zhebelarje, de permoranu svalene Maternize ſo Zherneje, Kraiſhi, nerodovitniſhi, Jallove, inu vezhkrat na mesti Zhebelne salege eno drugo veliku mainſhi Sorto Trotou sastaulajo. Kulikur maine pak Materniza je rodovitna, tuliker slabeiſhi je Payn je na Dershine, kulikur slabeiſhi je na Dershine, tulikain toshliuſhi je k’ Dellu, inu kulikain toshliuſhi je, tulkain pred ſe ga Nauratenze lothijo, inu maine se brany, ter Konz usame.

218. Reslozhka Urshoh dergi ſhlishali bodemo. Mozhnu veshe to Govorjenie inu v’ Dianiu sleherniga prestraſhiti by imelu od Dellania teh Pregainouza, kader tiga Urshoh by bilu to pregainanie, ali mi katiri od N. 254. ſhlishali bodemo Urshoh Podobe Maternizniga Resloshzka, Pregainouzou ne moremo krive dellati, de taiste ſo mainſhi inu Zherneiſhi, koker per samovolnih Rojeh, temuzh to od dergot pride, inu takershne Podobe ali Postave Maternize ſim tudi per samovolnih sneshou, katire v’ Gnesdu ſo bile sastaulene.

219. Nerodovitnost Maternize ne pride od Pregainania Rojou. De pak permoranu svalene Maternize ſo Jallove, ne rodovitne, inu te male druge Sorte Trote sastaulajo, poterdit is leshtne skushne od N. ne morem: Jallove, katire is Trotmi ne obhodjo neſhou ſim ne le per permoranih, temuzh tudi samovolnih Rojeh; ne pak Jallove Maternize, temuzh Zhebele Trote nasnane Sorte sastulajo, previshani bodemo od N.:ja per samovolnih Peuzih neſhou ſim lepe, velike, ermene Maternize, katire vender Jallove inu nerodovitne ſo bile.

220. Urthel inu Sodba Zhes Pregnanzou nuzh inu Shkodo. Staknem jest sdai to inu popreiſhne Govorjenie, Pregnanze ali persylenu sturjene Roje, ne vejm, hvaliu by ali savergou, kir sleherni ſe premiſhluje eniga Pregnanza kupiti, inu Predojouzhi taiste sa ſamovolne na kup postaulajo. Sposnam pak tudi, de veliku Pregnanzou pred samovolnim bulſhi ſim imou, deſilih ene koker te druge v’ enake Streshbe ſim dershou. Sredniga med dvema Potam ſe dershim, inu rezhem.

221. Dellajo ſe vezh Deil is Potrebe v’ Pomankaniu samovolnih Rojou. Pregnanzi v’ pravem Zhaſu inu v’ spodobne myre sturieni ſo taku dobre, kaker samovolni, inu niſo saurezhti: dellati pak taiste bres vſiga Premiſelka, inu Reslozhka med mozhnim inu slabim Paynem je ena Nespamet. Eni modri Zhebelar ne gleda tulkain na Shtivenie obilnu Paynou, inu taistih gmiranie, koker na nyh Mozh inu dobruto; sakai Zhebele ne savolo Shtivenia, temuzh sa Dobizhik tega Medu ſe rede; satorei, koker N. 211. ſim govorou, gleda per enim Shtivilu ostati inu le v’ Pomankaniu samovolnih Rojou Pregnanze della.


XX. Pogovor.
Od Premiſlenia Rezhy v’ Dellaniu Rojou potrebnih.
[uredi]

222. Tri rezhy v’ Dellaniu Roju premiſliti potrebne. Katiri Roj dellati miſli 3. Rezhy ima preudarit 1. Koku ſe Roj is Srojenza v’ drugi Payn preshene? 2. Koku ſe Roj v’ Paynu pervaruje, de na Srojenza ſe nevernie, ali ne pobejgne? 3. Koku ſe tim Paynu, katiri bres Maternize ostane, supet k’ Maternize pomaga? Od eniga inu drusiga ſe je treba pomeniti inu to nar bulſhi svoliti.

223. Koku ſe Roj is Srojenza v’ drugi Payn preshene? Roj is Srojenza v’ drugi Payn ſe preshene ali skusi Sajemlene teh Zhebel, kader ali spredei od sunei, ali sadei od snotrei na Kupu ſo uſedene is leſeno Shlizo ali Poſnemenzo sajemlejo ſe inu v’ drugi Payn streſajo: ali skus Pokladanie Dna na preverneniga Srojenza, inu Ometanie Zhebelnu v’ prasni Payn: ali skus Prekajenie is eniga v’ drusiga: ali skus Priklade, od katirih she N. 61. je govorjenu, inu dalei govorjenu bode od N.

224. Kadenie inu terkanie Zhebelam shkodje. Kadenia inu mozhnu Terkania, kar nar vezh mogozhe je, ſe je v’ Zhebelnimu Pregainaniu is eniga Paynu v’ drusiga sdershati; sakai enu inu drugu Zhebelam shkodje. Terkanie Zhebele ſerdite stury, de rade pikajo, inu tudi od Terkania Satuje ſe radu terga inu lomy. Dem je Mladizam supern inu sastaulene zhervizhe saduſhi. Satorei is enim ali drugim zhes potrebo ſe nym nima Syla dellati.

225. Pregnanze od vernenia inu Bejga sadershati. Roj od Vernenia na Srojenza, kader puſlednimu Materniza je puſhena, ali kader je useta od Beiga ſe pervaruje, kader 3. ali 4. Dny v’ temmne hladan Kraj samaſhen ſe shrany; sakai v’ tem posabijo Zhebele popreiſhnu Letenie, sastavijo na Maternizo inu ne nasai, ne dalei potegniti ne miſlijo, ſuſebnu aku ſe nym vloshiu je en lep beu Medeni Sat.

226. Sapertimu Pregnanzu je treba Duſhik pustiti. V’ temmé shranenim, deſilih sapertimu Paynu ſe zhebelam more Duſhik pustiti, de nagmirane Vrozhine skus zhebelnu Shemenie inu Tekanie ſe ne uduſhe. Satorei ne le samu to Koſitarjou Kolesze N. 16. popiſsanu na stran B. ſe oberne, ampak tudi na Verhu Paynu N. 12. odprejo ſe Saturenze, inu zhes taiste prebyti koſitarna vezh Luken poloshi.

227. She bulſhi je Payn preneshti ¼ Ure hoda delezh. Namesti sapirania v’ Temme bulſhi je is med Pregnanzam inu Srojenzam tega, katiri je bres Maternize ostau, ali druga nemu je dana preneshti na en drugi od Zhebelnaka ¼ ure hodá odlozhen Kraj, v’ Katirimu odmaſhen ſe perstavi, de ta nova, morebiti she neobhojena Materniza obhody: toku zhebele Pota nasai ne naidejo, inu Materniza, kir Payn je od drugih odlozhen, v’ Pourazhvaniu is Obhojenia ne saide v’ drugi Payn.

228. Zhebele saperte dershati je shkodlivu. Zhebele saperte dershati je shkodlivu; sakai saperte ne le vezh Klaje poterbujejo, koker Letezhe, katire sunei Paſho naidejo, inu sraun she Satuje gerdo podelajo; ampak tudi od Shemenia, Vrozhine inu Shelia tiga Letenia vezhkrat ſe saduſhe, ali popokajo, ali sbole, de kader ſe spuste is Paynu, na Semlo padajo, koker Kobilze skakajo, inu Konz usamejo.

229. Prenaſhania ni treba, kader sa Roy ſe usamejo sgol Mladize. Ozhe pak katiri tudi to Prenaſhanie persparat, ta ima sgol Mladize useti; sakai, kir one ſe niſo spreletele, ne posnajo ne Payn, ne Pot v’ taistiga ſe verniti. Mladizhe vezh Dejl sadei Paynu Zhes Satuje v’ Kupu ſede, ſo pepeunate Farbe inu myrniſhi koker druge Zhebele, taiste ſe lehku is Shlizo ali Poſnemenzo saimejo inu v’ ta perpraulen Payn sa Roj streſejo.

230. Pregnanzu ali Srojenzu koku ſe k’ Maternize pomaga. Pregnanzu ali Srojenzu, timu katiri bres Maternize je ostau, k’ taisti ſe pomaga, kader ali ena per Peuzih N. 130. 187. vujeta; ali v’ drugim na Roj perpraulenimu sastaulena N. 131. ſe sreshe: ali en ſat is sastaulem Zhebelnim Zhervizem N. v’ Payn postavi: ali po Navuku N. 132. ſe Paynovi na krishem preshenejo, de ſe Zhebele is naidene Salege taisto sastavijo, svale, inu obhody.

231. Kdaj ſe Pregnanzu k’ Maternize pomaga? Sastopi ſe to Pomaganie od taistih Rojou, h’ katirim v’ Pregainaniu ſe ni diala Materniza, temuzh v’ Srojenzu popustila; sakaj kader Materniza is Pregnanzam grede, ta Zhaſ on druge Maternize ne poterbuje, inu kader tudi by ſe nemu ena druga dala, taisto bode vujedeu: ſe nemu pak Salega Zhervizhou ustavi, Maternize is taiste ne bo sastavou, ampak Zhebele svaliu.

232. Kdaj ſe Srojenzu k’ Maternize pomaga. Srojenz pak tudi druge Maternize ali Salege ustavlania ne poterbuje; sakaj je nemu Materniza puſhena, jo she toku ima: je oduseta, taisto ſi bo sredeu is te v’ Paynu snaidene Zhebelne Salege. Sunei katiri radovolnu by nemu Maternizo obhojeno dati otheu, de pred k’ Mozhi pride: ta Zhaſ pak je bulſhi Srojenzu to popreiſhno pustiti, inu Pregnanzu novo dati, katiri taisto tudi raiſhi gorusame.

233. Katira Visha k’ Maternizi pomagati, je bulſhi? Sheily katiri vedit, katira is teh N. 230. naprei perneſenih Vish, je bulſhi? Odgovorim, de, katiri perprauleno ima obhojeno Maternizo, taista je narbulſhi; sa kaj to raiſhi gor usame, inu poprei sastaula. V’ Pomankaniu te ſe da neobhojena inu v’ Pomankaniu neobhojene, is drusiga Paynu sresana: inu v’ Pomankaniu sresane, de vstavi Salega Zhebelna, ali ſe na Kriſhem preshenejo.


XXI. Pogovor.
Od Valenia inu Reje Maternizne samovolne.
[uredi]

234. Govorjenia Versta. Govorili ſmo malu poprei od Vishe Pregnanzu ali Srojenzu inu tudi Rojenzam v’ Pogreſheniu Maternize k’ taisti pomagati, inu de Roje ali Pregnanze delati N. 208. naſh je nauzhilu Maternize valiti, srediti, inu ſa uſe potrebe per praulene hraniti. Sheilmo ſe tudi nauzhiti, kaku ſe Maternizhe na rejajo inu hranijo sa potrebo? Od hranenia bode ta sa prihodni Pogovor: tukej pomenimo ſe od svalenia maternizhniga, kader Zhebele na to samovolnu ſe podado.

235. Zhebelna nar vezhi skerb v’ Pogreſheniu Maternizmu k’ taisti priti. Koker Dusha Truplu per Shivleniu dershi, toku tudi Zhebelne Dershine Shivlenie je ta Materniza: ima to ta Payn, vſe je shivu, vſe je veſeliu, vſe je pridnu; pogreſhi se ta, vſa Dershina je toshliva, salostna, inu v’ kratkim Konz usame. Satorei nar vezh Zhebelna Skerb je sa Maternizo, pogreſhe taisto, vſo ſe persadenejo Mujo k’ taisti priti.

236. Zhebele Maternize bres Potrebe nesastaulajo. Bres Urshoha inu Potrebe Zhebele nikoli Maternizo ne sastavijo, temuzh kader ali na Rojenie N. 35. 97. sastavijo, ali kader ſvojo pogreshe, ali taista nym vushez ny. Zhebele tedei k’ Materniznimu Sastaulaniu permorat je lehku, de ſe nym le ta stara odusame, ali one od taiste lozhijo, inu pravo salego sa Sastaulanie imajo: sdaizi kir to staro pogreſhe, na Sastaulanie mlade ſe podadó.

237. Salega potrebna sa Sastaulanie. Salega k’ Materniznimu Sastaulaniu potrebna ſo 3 Dny sate Zhebelne Zhervizhe, katiri v’ Dne Zhebelnih Piſkerzhou v’ Podobi eniga Serpa svite leshe inu ſo taku maihne postave, de is ozhmi komei od strane ſe sagledajo, ſo tedej toku maihni, de Glava inu Rep ſe ne teſhe ukupei. Od te v’ Gnesdu ali dergi naidene Salege ſe sreshe en 3. Zolle Viſok inu 4. Shirok Koſez Satu, inu ſe Zhebelam ustavi, de Maternizo sastaujo, taisto v’ kratkem svale N. 244.

238. Salega ſe Paynem ne ustaula, katiri ſami taisto imajo. Paynem, katirim ali Roj je uset, ali Maternizo pogreſheu ni treba vſelei Salego ustaulati, temuzh taiste ogledati, ali imajo to potrebno Salego u’ ſebi? ſe ta naide, pusty ſe per myru, inu zhes 1. Teden ſe supet ogleda, kader by ta zhaſ taisto sastauleno ne imeu, ſe mu pomaga: je pak sastaulena ſe pusti, de yo sgody, svaly, inu po Navade obhody.

239. Vſaki Zhaſ ſe lehku Maternize narejajo. Skus ustaulanie te Salege permorajo ſe Zhebele Maternize sastaviti, kader ſe enimu luby, tudi po Sime, de le imajo v’ Paynu take Zhervizhe, katire Materniza sastavi, de le Payn v’ Toplu ſe dene inu dobru paſhe, koker hitru te ſo sastauleni, ſe mu odusame ta stara, dergam oberne, inu Pogreſhaniu taiste Zhebele mlado sastavijo. Valenie Maternizhnu ſe gody po Verste, koker bodem naprei perneſeu.

240. Kaj sazhnejo v’ Sazhetku Zhebele, kader Maternizo pogreſhe. V’ Sazhetku, kader Zhebele ob Maternizo pridejo, sazhnejo one mozhnu Shemeti, pred Shrevenzo inu v’ Paynu restreſenu tekajo, taisto iſhejo, katiri Napokei 2. ali 3. Dny dougu terpi, inu kir nenaidejo, ne lestne, ne ptuje svalene, obhojene ali neobhojene, tudi obene v’ Piſkerzu sastaulene, sadenz potihnejo inu nekaire Zhebele Zhervizhe sastaulene 3. Dny Starosti isvolijo, ſna is taistih eno ali vezh Materniz sastavit inu srediti.

241. Predelajo Zhebelne v’ Maternizne Piſkerze. Kader sa Materniznu Sastaulanie isvolile ſo ſe te Zhebelne Zhervizhe, kir taistih Piſkerze premaihni ſo inu K’ Verhu oberneni, pridelajo te Piſkerze, inu sa taiste sprestreti nekatire na straneh inu spodei Zhebelne resderejo, inu Maternizne dellati sazhnejo, od Dne do Dne, koker Zhervezh raſe na Velikusti, perdellujejo.

242. Jed teh sa Maternize isvolenih Zhervizhou. Na ſhushbo teh v’ Dne Piſkerzou snaidenih Zhervizhou sa Maternize svolenih streshejo nekatire Zhebele, katire ena sa drugo Zhervizham Jed noſhijo inu taiste Pitajo. Sa Klajo vſamejo Zhebelne Zhervizhe, taiste restergajo, dokler ſo v’ Mleku, taistiga polishejo, is nar Zhistiſhem Medam pomeſhajo, obilnu noſhijo, de Zhervizhe v’ niemu plavajo.

243. Koku raſhe Zherviz inu kdaj ga sadelajo. Leta obilna inu dobra Zherizhou Klaja taiste toku mozhnu usdigne, de videozhe raſejo, one ſe v’ Piſkerzeh preurazhajo od ene Strani na drugo. V’ sastaulaniu Mojeh Materniz ena potemu kir 6. drugih ſe je pokasilu na 7. Dan sastaulena v’ Podobe maihniga Zherviza leshala v’ Mleku: na 8. je tretje Deil tega popounuma sturienga Zhoka spounila, supet v’ Mleku Leshala: ta 9. Dan Zhervizh je spouniu dva tretja Deila Zhoka, katiri ta 10. je biu sadelan.

244. Kuliku Dny sadelan Zhervizh v’ Maternizo ſe spreminu inu gody? Sadelajo Zhervizhe, kader sadosti sraſejo inu kir sviti ſe sprestret nemorejo. Po konz ſe postavio is Glavo doli oberneno, inu ta Zhaſ Zhebele Zhoke Materniz ne sadelajo: Sadelane ostanejo 6. Dny, v’ katirih ta Zhervizh ſe v’ Maternizo spreverne: ta 9. Dan ta je she godna, ſe sazhne is Piskerza prejedati inu Pety, ſhlisheozh Zhebele to Petjie, perstopijo, inu taisto Kapzo okul inu okul ogrisejo, de Materniza is Zhoka slese, katira ſem ter Kje ſe prehaja, od veſelja poje, na Pot Rojenia ali Praſhenia ſe napraula, katiru vezh Dejl 3. Dan po svaleniu ſe sgody.

245. Zhebele v’ Materniznimu Sastaulaniu is Blagam ſo sapraulene. Skope, sposnati morem, ſo Zhebele is ſvojem Blagam, ali, kader na Maternize sastavijo, troſlive ſo inu sapraulene, ne saneſejo ne Voseku, ne Zhervizam ali Salege; sakaj veliku vezh, terdneiſhi inu debelſhi sture Piſkerze ali Zhoke N. 87. Sa Materenze, koker sa Zhebele, vezh Zhervizhou svolijo inu vezh sastavijo N. 35. 67. Materniz, te sa pitati veliku drugih Zhervizhou pomoré N. 242.


XXII. Pogovor.
Od Opravil potrebnih v’ Materniznimu Dellaniu.
[uredi]

246. Zhebelar more snati Maternize narejati. Shliſhali ſmo v’ popreiſhnimu Pogovoru Opravila Zhebelne v’ Sastaulaniu inu Valeniu teh Materniz; kir pak en previdne Zhebelar ſa Pregnanze ne le ſamu, inu Srojenze, ampak tudi sa Rejenze, katiri vezhkrat Maternizo pogreſhe, smiram taiste perpraulene ima dershati, inu teh per Peuzih ne more sadosti dobiti, potrebnu je, de is tim ſe previdy, inu ſam Maternize ſe napravi. Satorei tudi v’ tem potrebnem niega Opraviku ozhem taistiga poduzhiti.

247. ſuſebni Paynizhi potrebne sa Narejanie teh Materniz. Sa Maternize rediti imam jest poſebne Paynize tim sgorei N. 10. popiſanim podobne is tankih Deſak sturjene, vender veliku mainſhi. Dougi ſo 12. ſhiroki 6. Viſoki 5. Zoll unanie Svitlobe. Dnu na Satekvanie sturjenu ima 2. Zolle Bradel: toku douga je Shrevenza na spredne Konzhnize 1/3 Viſoka, nad nyo je Konzhniza sprizhjo sresana sa po Sarese Zhes Shrevenzo dol pahniti en is Luknan Koſitar, inu s’ tem Zhebele sapreti. Na Verhu je tudi ena mainſhi Saturenza.

248. Kobilze potrebne sa ustaulanie tega Satuja. Prepraulene imam nekatire leſene Kobilze, sturjene is 4. Klinzou, sleherni 4. Zolle je dug inu ½ viſok, na te 2. stranska sgorei perlimane ſo ta spredni inu sadne, vſakatiriga teh udobene ſo 4. Stebrizhke 1/3 Zolle debele, inu eden od drusiga 1. Zollo odlozhen, sa med lete v’ Potrebe Satuje po Robu pokladati: Stebre ſo 2. Zolle viſoke, inu de ven ne padejo spodei satakneni is Drotam.

249. Salega Zhebelna koku ſe ustavi na Kobilze v Payn? Kir obuje perpraulenu dershim po Navuku N. 237. 240. sreshem en Koſez Zhebelne salege is eniga mozhniga Paynu Gnesda, tega doleine Rob poreshem noter da Salege, inu ga ustavim med Steberze Kobilze v’ Sredo, na Strani letiga ustavim dva druga bella Medena Satu, inu Kobilzo is Satujam porinem v’ spredni konz Payniza; Kobilzo pak po is Klinzam, ali bulſhi Satuje toku podloshim, de ſe Verha teſhy, de taistiga Zhebele perlothajo.

250. K’ Salege perdenejo ſe Zhebele. Kader she satuje v’ Payniz je dianu, inu podstavlenu vsamem od eniga mozhniga Paynu Sunei ali sadei saſedenih Zhebel bres Maternize, per en Mere po Maſellza ali en Frakel, te od spodej streſem v’ ta spredei is Koſitarjam samaſhen Paynizh inu tega sadno Konzhnizo, vezh Gorkute volo, v’ Paynizh pahnem noter da Kobilze inu vſe ukupei pustim per Gmahu, samu de Vezhier Koſitarjova Saturenza odperta zhes Dan pak saperta je.

251. Kaj sazhnejo perperti Jetnike? Jetnike moje /: ta pervi vezhier saperti :/ Maternizo hitru pogreſhio, is Repatnizam trepezhejo inu veliku Shemenje obude, v’ Sviteke po Paynizu tekajo sgublenu, inu ta Napokoi terpi Zhaſ 2. Dny dougu, preden potihnejo inu ſe ustanove, vender ſo smiram myrniſhi kir szagujejo to pogreſheno Maternizo dobiti. Katiri na vezh Krajeh Zhebele dershi, bulſhi stury taiste dergi useti; sakai domazhe ſe na ſvoj Payn rade pourazhajo, inu yh more vsaj tulku ostati, de Salego na obduje Strane obſedejo.

252. Kdaj sastavijo Maternize? So Zhebele vezh Dejl potihnile, Snaminie je, de ſo she Zhervizhe sa Maternize svalile, inu na taistih sastaulanie ſe podale, ta Zhaſ yh pustim odperte, inu na Paſho leteti: v’ 9. Dnyh, aku ſe nym Maternize ne pokashe, ſo te perve, od Potihnenia Zhebelniga ſhteti, she godne inu v’ Svaleniu is Piſkerza ali Zhoka sapopadene: dostikrat pak ſe permyri, de ali prave Zhervizhe ne naidejo, ali taisti ſe pokashe, zhakajo na Zhervizhe, katiri shelie is Jaiz ſe svalie.

253. Reslozhik samovolnih, inu persylen srejenih Materniz. Shrezhnu, zhast Bogu! ysſhle ſo moje Maternize, nyh Petje mene resveſely, ozhem sdaj te persilenu srejene is tem samovolnih Rojou ukupei postavit, sa vidit, ali med enim inu drugim naidem katiri Reslozhik. Reslozhka naidem dva, eniga she v’ Valeniu, to je, nad Piſkerzam ali Zhokam Materniznim: drusiga nad lestno unanio Podobo svalenih enih inu drugih Materniz.

254. Samovolnih Materniz Zhoke ſo na Robeh Satuja. Reslozhik teh Zhokou je, de Samovolnih srejenih Materniz Zhoke ſo vezh Dejl na Robeh Satuja, te vezhi, inu mozhneiſhi sturjeni; persylenih pak v’ Gnesdu, mainſhi inu slabeiſhi. Urshoh Rislozhka: Zhebele na Roj ne perpraulajo dokler niſo mozhnu saleshene, ta zhaſ na Robeh sazhetigk Zhokou sture, Materniza N 85. Kir derge she je vſe sastaulenu, sadniz na Robe pride, naide Zhoke prasne, v’ te tudi Zhebelne Jajza sneshe, inu is teh Zhebele Maternize sastaujo: Zhoke pak na Robe narede; kir vezh prostora poterbujejo, inu v’ Gnesdu by nyh Dellu bli na Potu N. 87.

255. Perſylenih Materniz Zhoke ſo v’Gnesdu. Persylenih Materniz Zhoke morejo pak tamkei narejati, kir Zhervizhe sa Maternize potrebne naidejo, kar per mojeh Paynizeh je v’ Gnesdu; satorei de taisti nym na Pote niſo ne le nekatire Zhebelne Piſkerze fentajo na straneh inu spodei pod Zhervizmi, ampak tudi mainshi inu slabejſhi. Rekou ſim pak N. 254. De vezh Dejl Zhoke na Robu sa samovolne Roje delajo; sakai vezhkrat tudi sa samovolne ſim neſhau v’ Gnesdu enake is mojem permoranim Podobe inu velikusti.

256. Samovolne Maternize velike, ermene. Persylene maihne, zherne. Reslozhik v’ Maternizah je, de sa samovolne Roje ſo vezh Dejl Maternize velike inu sveitlu ermene, te persylene pak sveitlu Zherne, kratke inu Maihne, komei ¼ vezh koker te delloune Zhebele, de je teshava te reslozhiti. Rekou ſim pak supet vezh Dejl, sakaj te poprei rezhene v’ Gnesdu sastaulene niſo vezhi bili, ali ermenſhi, koker moje persylene, inu vender taiste ſo meni drugu Lejtu rojile.

257. Urshoh Rislozhka obilnei ushita Klaja inu vezh prostor Rastý. Urshoh Reslozhka Maternizne Podobe nekej perpiſhem meinſhim Piſkerzam ali Zhokam, kir prostora v’ teh niſo imele ble ſe stegniti: nar vezh pak ti obilneiſhi pokladam Jedy vushity; sakai sa samovolne Roje perpraulene, koker hitru Jaizhe ſe spozhi, inu Zhervizh svaly, taistiga sazhnejo sdaizi pitati; persylene pak svalijo, kir k’ Maternize priti nepozhaklive ſo, svalijo 3. Dni stare Zhervizhe N. 237. 240 sa 3. Dny tedej tudi maine te dobre Jedy ushijejo, satorei ni zhudu de 1/3 so mainſhi.

258. Srejene Maternize ſo enaku rodovitne, koker te druge. Is naprei pernesheniga Urshoha ſe nemore skleniti, koker govorjenu je N 217. 218. de permoran Svalene Maternize nerodovitne, Jallove ostanejo, ali Trotove gratajo, ali de bi maine shivele, koker te samovolnih rojou; sakaj jest v’ moje dougi Lejt Skuſhni na enih inu drugih ne le Reslozhka niſem neshau drusiga, koker de persylne neraj samovulnu Rojejo, navajene na Pregainanie, deſilih Paynovi ſo Zhebelni: ampak tudi tem popolnuma Podobne ſim neshau per samovolnih Rojeh.

259. Posvarjene sa Zhebelarja. Svariti imam tukej Zhebelarje 1. de Satuje v’ Kobilzo ustaulenu imajo raumnu toku ustaviti koker je poprei v’ Paynu viſelu; sakai, kader by Piskerze napezhnu doli gledali, Zhebele by imele prevezh Della v’ Predellaniu taistiga. 2. Mladizhne Sat obreshan da Zhervizhou morenar maine vihſhei nad Dnam Payniza 1. Zollo biti, de Zhebele imajo prostor sdolei Maternizne Zhoke dellati. 3. Katiri Medenu Satuje ne ustavi, more svestu Zhebele paſhti, de od Lakote Zhervizhou ſe ne lotijo, inu Maternize sastaulene ne po Konzhajo.

260. Drugu Svetuvanie. Ustaulanie Salege, Medeniga satuja, inu Pershipanie Zhebelnu, ozhejo eni de hitreje, kar je mogozhe ſe stury, de Salega ne premerje, inu Konz ne usame. Kulikain rozhneiſhi ſe to daperneſhe, poterdim, gviſhnei je: ali Zoll potrebnu ni na preterganie istem hitteti; sakai te Maternize N. 243 svalene saleshen Sat ſim jest biu zhes Nuzh bres Zhebel popustiu, inu deſih 6. popreiſhnih sastaulenih ſe je pokasilu, ta 7. sadnezh ſe je sgodila.


XXIII. Pogovor.
Od Maternizniga Hranenia.
[uredi]

261. Svalene Maternize ſe imajo sa potrebo dobru hraniti. Tudi Maternize ſo she, inu Zoll is maihnim naſhim Persadeniam, is malu Medam svalene, sa Narejanie toku dobru teh Pregnanzou, koker Pogreſhenie teh Rejenzou perpraulene. Ali puſledni te sdai nepoterbujejo, kir te vezh Deil le po perpraulaniu na Roj inu Rojenia pogreſhajo; Roj pak tudi delati she ny Zhaſ delati: kam ozhemo tedei s’ nym? le dobru yh hranimo, nam bodo she prou priſle.

262. Hranenie Materniznu na Letenie bulſhi koker saperte. Maternize svalene skus Zhloveſhku Persadenie toku dobru, koker te samovolnu od Zhebel slesene per Peuzhih vujete, ſe na vezh Sorte hranijo: ali ſe saperte dershe, ali odprejo na Letenie: puslednu je bulſhi; sakai tem odpertim ni le ſamu tulkain Klaje potreba, koker tim sapertim, kir veliku inu sdajovitnei Paſho sunei dobe: ampak she vezh odperte vezhkrat obhodijo, inu poprei sastaulajo.

263. Hranenie v’ Goboushe le na malu Dny. Hranijo eni Maternize saperte v Goboushu N. 79. popiſanimu, inu v’ tim saperto Maternizo po N. 187. ali v’ Payn Roja, dokler to isvoleno poterdy, ali Srojenza postavijo s’ tikama per Satuje, de taisto Zhebele grejejo, inu pitajo. V’Roju, kader ſe shevej, katira je od vezh Dershine isvolena, ne vejla te prebilne pushati, szer Zhebele od ſvoje Maternize ne potegnejo k’ vezhimu Kupu. Hranenie to sastopy ſe na malu Dny, kir Zhebele, is ſvojo previdene, sa ptujo ne marajo, ja yſhejo taisto umoriti.

264. Hranenie v’ navadnih Payneh. Drugi Maternize hranijo v’ navadnih Payneh, h’ katirim zhes 2. Ure, kir derge saperte ſo imel Zhebele, de ſvojo Maternizo ſo pogreſhle, persujejo en par Poſnemenz zhebel, inu vſe ukupei ¼ Ure delezh preneſejo, de ſe zhebele na ſvoj Payn ne vernejo inu Maternizo ne sapuste: tamkei Shrevenzo k’ Leteniu odprejo, de Materniza obhody, inu de Zhebelam je gorkeje, ter raiſhi dellajo, Payn smanshajo skus noter pahneno Konzhnizo.

265. K’ Letem potler Pregnanze perſipajo. Katiri v’ navadnih Payneh Maternize hranijo, kader Roye dellajo, Srojenzam ſamu Zhebele bres Maternize usamejo inu te perſujejo k’ te v’ Paynu perprauleni, kader ſo she dobru ſvojo pogreſhle. Leta she poprei is Zhebelam previdena obhojena Materniza, kir ima she Salego sastauleno, ne poterbuje tulkain Zhebel, koker en drugi v’ prasni Payn pregnani Roy.

266. Hranenie moje je v’ Paynizheh. V’ sgorne Gobouſhe devam jest le samu te per Peuzah poloulene Maternize tulku Zhaſa, de Roj ogrenem: je ta spraulen, postavim Gobouſhe v’ Srojenza; svezhier pak od Saſedenih Paynou spredei ali sadei vſamem 1. Maſelz Zhebel, v’ en Payniz na Kobilze vstavim inu da Verha podloshim en Medeni Sat, k’ timu perſujem Zhebele, Maternizo v’ Gobouſhi sraun satuja postavim, inu v’ Jutru, kader ſo taisto obſedle spustim, de obhody.

267. Koku v’ Paynizih hranene ſe Roju ali bres Maternize Paynovu dajejo. Toku, s’ eno Beſedo govoriti, hranim vſe toku dobru per Peuzih vujete, koker v’ Paynizeh srejene Maternize, katirim v’ Paſhe Pomankajnu inu notreiniga Medu tudi Klajo dajem, dokler ni potreba taiste dergam oberniti. Ta zhaſ Paynizhu odvusam ali Dnu, inu ga povesnem na Roj ali bres maternizne Payn; inu pustim yh ukupei dellati; skus to ſim preusdignen dougu Klaje, dokler v’ Paynizu je she kej Medu.

268. ſe da tudi ſama Materniza, de Zhebele mlado sastavijo. Ali, katiru je she bulſhi, Paynizhu odusamem bres zhebel maternizo, kader je she obhojena inu Salego ima, taisto dam Royu ali drugimu potrebnimu Paynu: zhebele pak v’ Paynizhu bodo hitru Maternizo pogreshle inu is Salege drugo sastaule. Na tako Viſho bres jemlenia Salege inu Zhebel is drugih Paynou sleherni Meſiz is eniga Payniza ſe sadoby nova obhojena Materniza.

269. V’ Dajaniu Maternize kaj je spremiſliti? V’ Dajaniu Maternize spomniti ſe ima Zhebelar na Govorjenie N. 130. de vej, kakershno dati. Sraun snati ima, de Zhebelam, katire poprei ſo imele obhojeno Maternizo, shelei zhes 2. Ure kader taisto ſo she dobru pogreſhle, ſe druga dá: leta zhe je obhojena, ſe sna prezhei is Gobouſha spustiti: szer ſe saperta dershi 4. ali 5. Dny, dokler taiste ſe dobru preimejo.

270. Katire Maternize ſo Zhebelam lubſhi? Raumnu toku ſo Zhebele poprei imele neobhojeno Maternizo taistem ena neobhojena ſe prezhei spusty: je pak obhojena, dershi ſe saperta, koker sgorei, inu kader nye Duha ſo ſe she dobru nausele inu navadle ſe spusti. Vſelei vender Zhebele raiſhi imajo obhojeno, koker neobhojeno: raiſhe neobhojeno, koker ſhelei v’ Zhoku sastauleno: inu raiſhi sastauleno koker samo Salego.

271. Paynizhi ſe smainſhajo. Paynizhi, v’ katirih ſe Maternize hranijo, skus noter Pahnenie sadne Konzhnize, de Zhebelam je gorkeje, ſe smainshajo, dene ſe pak da Della ali ustauleniga Satuja. Katiri is eniga Paynizha Maternizo usame, inu nezhe druge Maternize noter rediti, Paynizh na eniga drusiga, ali na en slab Payn povesniti, eden inu drugi skus to ble k’ mozhi pride.

272. Dobre ſo Paynizhi na sredne sa Priklade diati. Moje Paynizhe sanaprei ob Aydovim Zvejtu miſlim na ſredne Roje sa Priklade rounati, de taisti meni bodo napounili, ali usaj satuja sazhetik noter sturile, sa Maternize drugu noter redyti, toku bodo Zhebele raiſhi noter ostale, ne bo treba Medene Satuje vstaulati, ne Klajo pokladat, kir bodo obilnu preskerblene, inu bo meni veliku Della skus to preusdignenu: Maternize noter svalene bodo raiſhe obhodile, inu v’ nye Praſheniu Zhebele maine sapustle, koker v’ ustaulenih.

273. te maihne Priklade ſhlushijo drugu Lejtu sa Maternize sleherni Meſiz rediti. Sred Suſheza, nar keſhneje Sazhetka maliga Travena is taistih po 1. Satuje sreshau bom, inu mamestiu en podloshen Saleshen Sat, ter Zhebele perſu, de bodo Maternizo sastaule, zhes Meſiz, kader bo obhojena, taisto bom ven useu, inu is mal Zhebelam v’ drusiga diau, de bo tukei delala, une zhebele pak supet drugo Sastaule inu taku bodem Meſiz sa Meſizam is vezh Maternizam ſe preskerbou, taiste rediu.

274. Paynizhi ſe snajo tudi na mesti Rojou sanuzhati. Se naraima, de tulkain ne poterbujem, inu Paynizhi skus Salego k’ Mozhy pridejo, de nym Prostor smankuje, povesnou te mozhne bom na Priklade is malu Satujam, de skus Veho v’ podstaulen Payn bodo dellale is Panyzha sapertiga, inu na tako Viſho ozhem gledat k’ vezh Rojam priti: te slabeiſhi pak ene po odvuseti Maternizhi bodem ukupei osheniu, druge sa Jeſensku pogreſhenie hraniu, inu aku katiri prebily bodo, tudi zhes Simo pustiu.


XXIV. Pogovor.
Od Rojou skus resdelenie eniga Paynu na duje sturjenih.
[uredi]

275. Viſha 1. Roje skus resdelenie Zhebel na duje je nar starſhi. Vſe je she sa dellanie teh Rojou perpraulenu, ne mudimo ſe dalej, sturymo sazhetik le is enim Paynam, reslozhimo taistiga Zhebele na dva dejla, katira je ta perva inu tudi nar starſhi Viſha Roje dellati. Grede to Dellu shrezhnu od Rok, Sheyle naſ popelejo dalei, she drugih Skuſhen ſe postopiti. Sazhetig k eniga Novinza je nar theſhei, inu she mnokaterimu Sherzhe upasty sturilu.

276. Payn, katiri ſe miſli dejliti, mora mozhan biti. Sa resdelenie eniga Paynu na Duje potrebnu je sbraty en dober mozhnu zhebelni, od spredniga do sadniga Konza nar maine dva treka Dejla is Satujam sadelan inu satuje is Dershino dobru saſeden Payn. Is slabeiſhih Roje dellat ne kashe, ne Dobizhig, temuzh Shkoda ſe sadoby; sakaj na mesti eniga sredniga, katiri she eno Priklado sizer bi nanoſhiu, ali eniga slabiga, katiri by ſi bui pomogou inu k’ mozhy priſhau saj eni dober Rejenz drugu Lejtu postati, redyte ſe 2. Berazha is velikem Dellam inu Klajo bres uſiga Upania, kir redku k’ pridnem pridejo.

277. Kam ſe neſhe ta sbrani Payn? Ta sbrani mozhni Payn skus Shrevenzo ſe pokadi, samaſhy inu 60. okul stopin od Zhebelnak preneſhe pruti vezheru, kir zhebele mozhnu ne pertiskajo, inu aku ſe kei omedeni, Zhebele zhes Nuzh polishejo, de drugi dan Nauratenze na niega ne ſylio. Prevernen, de Verh spodei pride, poloshy ſe v’ Senzhe na Semlo, ali Klop, odusame ſe taistimu Dnu inu Konzhniza sadna.

278. K’ odpertimu Paynu perstvi ſe en Payn prasni. Sraun tega odpertiga Paynu odpert perstavi ſe en Prasni Payn tikama, de Zhebele na Stran ne lesejo: tiga Prsniga Shrevenza je saperta, v’ niega is Konzhnize inu Dna omedejo ſe Zhebele, de te druge sa teh Shemeniam raiſhi potegnejo, inu tezhejo; vender poprei ſe dobru po Maternize pogleda, inu kader taista by ſe neſhla saperta v’ Gobouſh v’ ta prasni Payn ſe postavi.

279. Koku ſe Zhebele is eniga v’ drusiga preshenejo. Pokady ſe na to per spredni Konzhnize ta Zhebelne Payn zhes inu zhes inu is enim Selesam ali drugo Rezhjo polagama, de Satuje ſe ne odterga, ſe na Stranize terka, de Zhebele is spredniga v’ sadni Konz inu istega v’ ta prasni potegnejo. Ponovy ſe Kadenie inu terkajne, kulikurkrat Zhebele ſe ustavijo, inu dokler Materniza ſe ne naide inu ne sapre.

280. Na straineh Paynou 2. Zhloveka po Maternize gledata, ſe vjame inu sapre. Na vſaki Strane teh ukupei staknenih Paynou streshe en Zhlovek na Maternizo, katiri taisto sagleda, taisto mehku prime, inu v’ ta na prasnim Paynu perpraulen Goboush sapre. Ter aku je she dosti Zhebel sa Roj v’ prasnem, ta Zhebelni ſe hitru odmakne, sapre, inu na Dnu preverne, de Mladize inu Salega neomersne, Konzhniza pak odperta ostane.

281. Roj ſe dene v’ Prasen Payn, bulſhi je Medena Priklada. Vsame ſe potem en prasni Payn /: bulſhi je ena Medena Priklada N. 81 :/ ta ſe poloshy is odperto Konzhnizo na en na Semle /: na Klopi by ſe v’ Payneh Dellu potergalu :/ spresterte Pert: zhes od tega poloshy ſe ta drugi Payn tudi is odperto Konzhnizo, de eden pruke drugem gleda, inu eden od drusiga 1. Zhevel delezh je odlozhen.

282. v’ katiri Payn ſe Materniza dene. Tukej je premiſliti ali Maternizo ima v’ Popreiſhni Payn, ali k’ Roju sturienimu diati? je druga perpraulena pred Rokam? Leta ſe Roju da, inu ta stara v’ ſvoj Payn nasaj. Ni druge perpraulene? da ſe Roju, sakai Srojenz is Salege ſe bode mlade sastaviu. Materniza v’ Goboushu saperta ſe postavi v’ ta Payn, v’ katirim ima ostati.

283. koku ſe Zhebele dejle? Streſejo ſe potler is prasniga Paynu Zhebele na Pert med te 2. nastaulena, inu dejle ſe Zhebele v’ eniga inu drusiga toku, de 2. Dejla Lestva pride v’ Roj, katiri kir je prasen, ali malu Della inu nyzh Sallege nima, vezh Dellouzou poterbuje: v’ Srojenza pak ta tretje deil; sakaj tega Salega ſe bo v’ Kratkim svalila, inu supet k’ Mozhy priſhau. Zhebele more usaj tulkain imeti, de Salego obſedejo, szer premre, umerje inu ſe uſemrady.

284. Kdaj ſe Materniza spusty? To je vſe Dellu, kar potrebuje per spolovleniu teh Paynou sa Roje je potrebnu. Kader Zhebele ſo ſe v’ ſvoje Payni spraule, ali ſhe poprei, spusty ſe v’ ta nameineni Payn Materniza: aku ſe je pak Roju po Navuku N. 282. druga perpraulena Materniza dalla inu taista je obhojena, ſe spusti zhes 2. ure: zhe je neobhojena po Navuku N 269. ſe spusty na 4. ali 5. Dan. Potem ſe Roj perstavi ali preneſhe, koker ſhliſhali bodemo od N.


XXV. Pogovor.
Od eniga Roja is dveh Paynou Sturieniga.
[uredi]

285. Lehku je to Dellu is naſhem Paynem. V’ Popreiſhnimu Pogovoru nauzhili ſmo ſe is eniga Paynu dva narediti, na Versti ſmo Rojou Dellania, is 2. Paynou 3. naprauti. Dellu letu is naſhim Paynmi Goreinskim je enaku lehku, koker v’ popreiſhnim Dellaniu: ali per druge Sorte Payneh, koker sdolei od N. ſhliſhali bodemo, je veliku ne perprauneiſhi, ſe ozhemo vender, kar je mogozhe pomagati.

286. Preshene v’ Priklado ali Payn prasni ta sredne, katiri spresne. Isvolimo ſe 2. Payni: eniga mozhniga po Navuku N. 276. inu eniga srednu Zhebelniga; taistiga sapiſſmo A. na puſledniga B. inu na Mestu, kir ta je bui perstaulen C. de ſe kej v’ nasſhim Dellu ne smotimo. Ta Payn B. per sredne Mozhy svezhier, koker od N. 277. je rezhenu, ſe pokady, samaſhy, preneſhe, poloshy, odpre, inu niega Zhebele is Maternizo v’ prasni Payn preshenio.

287. Inu Zhes Nozh povesne ſe tega mozhniga. Ta sprasnen Payn B., de salega v’ nemu ne premre, ſe hitru neſhe v’ Zhebelnak, odpre ſe tem mozhnimu Paynu A. na Verhu ta Saturenza, inu na taistiga zhes Nozh ſe povesne, de Zhebele, katire Salego ne sapuste, is sdoleiniga v’ goreiniga potegnejo, taisto obſedejo, Mladize grejejo, inu same ſe resdejle.

288. Pregnane Zhebele puste ſe v’ prasnim ali v’ Priklado denejo. Grede ſe potem k’ tem popuſhenim v’ prasne Payn pregnanim Zhebelam, ſe ozhejo taiste v’ tem pustiti, spusti ſe ta v’ Pregainaniu ujeta Materniza inu Payn perstavi na mesti C. bulſhi pak je taiste v’ Priklado diati; tedej na Pert ſe Priklada perstavi, v’ taisto ſe dene Materniza, Zhebele ſe streſejo na Pert, kader ſo ſe noter spraule, taiste ſe spusti, konzhniza sapre, inu Payn perstavi na mesti C.

289. Povesnen ſe is ſname, inu kateri Maternizo pogreſhi preneſe. Sjutrei ta povesnen Payn B. is ſname ſe is tega mozhniga A. doli, obedvema ſe ſhrevenze saprejo, A. sapre ſe tudi Saturenza, inu B. satakne ſe Dnu, is med tem dvema, katiri Maternize nima, bo taisto v’ pol ure is mozhnem Shemeniam N. pogreshau; sakai zhaſ ſe is spodniga v’ sgorniga preſeli: ta pogreſhen ¼ ure delez prozh ſe preneſe ta drugi pak perstavi ſe na Shelishe tega Paynu A.

290. Preneſenimu ſe Materniza da, ali tisto ſam sastavy. Temu preneſenimu bres Maternize Roju, kader druga je perpraulena, po Navuku N. 269. 270 ſe k’ Maternize pomaga: ny taista perpraulena, bres nye ſe pestavi na Letenie inu pusty, de is Salege v’ Paynu ſam ſi taisto sastavi, svali, inu obhody: kader je she obhojena, ſe ta Payn supet v’ Zhebelnak preneſe inu perstavy, kamer ſe luby.

291. Leto Dellanie Rojou je bulshi, koker popreiſnu spoloulenie. Leta Visha Roje dellati je bulſhi koker popreiſhnu spolovlenie teh Paynou; sakaj te is sredne Mozhy Paynu is Maternizo pregnane Zhebele, kir vſo Dershino ſo obdershale per popreiſhni Mozhy ostanejo, inu v’ novim Prebivalſhu ſamu na novu Dellu miſlit imajo: ta mozhni pak tem povesnenimu le tulkain Zhebel je udejliu, kar sa obsedenie Salege poterbuje, katiri kir ſe bo svalila, bo tudi ta povesnen mozhan postau.

292. Srojenz inu Roj potem vezhkrat Roje druge perneshejo. Spomnim ſe, de is dveh Paynou, potem kir na imenuvano Visho ſim Roj naredou, en Lejtu ta mozhne Payn A. je mene she dva radovelna Peuza, kir Materniza v’ tega povesneniga ſe je preſelila, inu vezh Materniz sastaveu; ta povesnen pak, kir dosti Salege je neſhau, na pervu is to popreiſhno preſeleno je rojou, inu she 2. Peuza dau. Toku is 2. Paynou ſim v’ kratkem bres veliziga Persadeina 8. Paynou sadobiu.

293. Dellanie teh Rojou is eniga Paynu ſe vezhkrat lehku stury. Per vezh drugih Payneh pak, v’ katirih je ta obhojena Materniza bila, inu ſama rojla ny, kader ſo sadosti mozhne postali, ſim supet druge sredne Payni v’ prasne pregnau, inu te sprasnene na popreiſhne po dvakrat inu trikrat v’ enimu Lejtu povesniu, isſneu, inu Roje narediu. Leto je is Goreinskim Paynem Zoll lehku, ali nerodnu is drugem, ſuſebnu is Korbam inu Bednem.

294. Is Korb lete Roje je teshku delati. Is Korbe kir srednu mozhne Zhebele is Maternizo ſo pregnane, ta sprasnena ſe preverne, inu nad taisto te mozhne gori dene Zhes Nozh, toku de te shiroke Kraje ukupei staknene pridejo: to drugu Dejlu je vſe koker per naſhih Payneh ali to dougu leshanie te prevernene Korbe ne le Samu Salege shkodie; ampak tudi Med ven tezhe is Piſkerzou, Zhebelam Dellu nagmira, inu Nauratenze rade ſe lothijo.

295. teshei ſhe is Bednou. She theshei ſe is Bednem, katiri spodei ſo zeili, rouna, sakai kir sgorei Deshke ſe prozh jemlejo, v’ prozh jemaniu inu Pregainaniu teh Zhebel, to k’ taistem perdellanu Satuje ſe poterga, Zhebele inu Materniza teshku ven inu v’ drusiga preshenejo: ta sprasnen Beden tudi ſe ne pusty na drusiga povesniti. Nemogozhe vender nye Prekainost Zhloveka vſe moistry.

296. Vender mogozhnu. Sna ſe ta sprasnen Beden sdolej na Dnu, inu ta mozhni na Verhu: ali pak obedva na Strane, een na deshni, drugi ne levi sdobsti, ali is velikem Svedram svertat ena 2. Zolle prostorna Lukna: v’ pervem ſe ta sprasnen is ſvojo Lukno nad Lukno tiga doleiniga perstavi; v’ sadnimu pak, kateru je bulſhi, ſe eden k’ drugimu pertishne, de Lukne v’ kupei pridejo, inu okul enih inu drugih Luken ſe Kraujek pomashe, de Zhebele na Stran en gredo. To drugu Dellu je naſhim enaku.


XXVI. Pogovor.
Od Rojou skus Priklade Narejania.
[uredi]

297. Nar bulſhi Roje dellati skus Priklade. Nar bulſhi gviſhnei, inu lehkeiſhi je Roje narejati skus Priklade; sakai skus te ſe zhebelam ne stury ne le Syla inu shkoda; samuzh veliku vezh, kader Priklade ſo Medene, Zhebelam ſe pomaga, ta perloshena Klaja taiste sherzhnei inu pridneiſhi stury, de mozhnei Materniza Salego sastaula, Zhebele urnei satuje dellajo, taistu s’ Obnoshno inu Medam napounijo, inu Payn pred k’ Mozhy pride.

298. V’ Perstaulaniu Paynou sa Priklade Prostor puſhati. Zhebelar, kateri skus Priklade Roje dellat miſly, she v’ spomladnimu Perstaulaniu ima te Mozhnei Payni odlozhiti, inu taiste v’ eni strani Zhebelnaka taku perstavit, de na verh sleherniga ſe lehku en Payn poloshy, de ob Zhaſu tega Prikladania nemu ni treba Payni prenaſhati, ali is eniga mesta na drugi premikvati, katiru zhebele v’ Leteniu le motti, inu Perloshnost Klaina daje.

299. Zhebelnak sa Priklade naproulen. Skerbi lete preusdignen ſim jest is mojem na 4. Versti naſad toku napraulenim Zhebelnakam, de nad sleherno Versto sa en Payn ali Priklado skus inu skus je prasni Prostor puſhen. Satorei nad vſaki Payn, kader ſe meni luby, sgorei ali sa Roje, ali sa terganie lehku Priklade, de le na verhu spodniga Paynu Saturenzo odprem, nastaulam. Prasne Priklade meni tudy ſhlushijo sa v’ taiste Zhebelam Klasti, kader te spodne ſo Satuja pouni, de ſe nym nemore v’ Potrebe Med pokladati.

300. Kdaj inu koku ſe Priklade nastaulajo? na katire Payni. Priklade sa Roje ſe nad Payni Spomlad perstaulajo, kader Zhebelna Dershina ſe je prezei nagmirala, de od taiste vſe Satuje je napounenu. Tedei na toku Zhebelne Payni povesnejo ſe en sa drugim prasni Paynovi, ali Priklade is nekatirem Medenim Satujam obloshene, tikama ſe ukupei staknejo inu Spranie is Kraviekam samashejo. Vender Priklade, preden Zhebele ne sazhnejo Satuje dellati, ſe ne povesnejo.

301. She drugi Oprauki per Nastaulaniu teh Priklad. Snati je, de tem spodnem Paynu v’ Verhu ſe Saturenza odmaſhi, inu sa taisto ne saloshiti v’ sadnem Konzu Priklade hrany, Priklade odusame ſe Dnu, katiru nad nyo ſe poloshy, sapre ſe shrevenza inu koker je rezhenu malu poprei Spranie ſe sadelajo, savolo Nauratenz inu Temmé, v’ katiri raiſhi dellajo, ter v’ taisto na Kobilze N. 248. nad Saturenzo ustavi ſe en beu medeni Sat sa Sazhetik podlosheen, de ſe Verha theſhy inu taistiga Zhebele, katire po niemu gor inu doli hodijo, perdellajo.

302. Ena Priklade pod Payni nastaulajo. Drugi Priklade sdolei Paynu podstaulajo: taiste Priklade odusamejo na Verhu Saturenzo, inu Paynu Dno, katiriga na Priklado povesnejo, inu samashejo: v’ tim sgornim puste odperto Shrevenzo, inu v’ spodnim taisto saprejo: Sat lete tudi na Kobilze perstavio inu v’ Priklade podloshe, de ſe Verha theſhy, ta medeni Sat pak pride stati tikama pod Saturenzo, de Zhebelam is eniga Paynu v’ drusiga Pot ni sadelan.

303. Medene Priklade bulſhi koker prasne. Katirim od popreiſhniga Lejta Jeſen medene Priklade is en malu Madam inu Satujam obloshene prebivajo, taistim svetujem prasne Payni popustiti, inu Priklade useti, toku bo ne le on v Kladania tega Satuja, inu medene Klaje preusdignen, ampak tudi Zhebele raiſhi v’ taisto potegnejo, pridnei noter dellajo, inu Materniza v’ taiste hittreje Salego sastavi.

304. bulſhi ſo tudi Podklade, koker Naklade. Bulſhi tudi sposnam Priklade pod mozhne Payni podkladati, koker sgorei povesniti; sakai, Kir Zhebele od Verha doli dellajo, kader Priklada je spodei diana, hittreje spodei, koker sgorei Zhebele dellajo, inu sa nyh Dellam tudi hittreje Materniza is sastaulaniam potegne. Sraun tiga Zhebelam, katire is tega sgorniga lethie veliku v’ spodniga ſe hoje perkraiſha.

305. Kdaj ſe Priklade Shrevenza odpre? Zhes nekatire Dny, kader Zhebele she v’ Priklade ta Med polisale ſo, de ſe vezh Nauratenz baty ni, ſe tuti Priklade Shrevenza odpre, ſuſebnu, kader je she prezhei Zhebel v’ taisto potegnilu, inu Satuje noter dellale; sakai skus to navadjo ſe inu sposnajo perhodnu ſvoje Prebivalſhe, inu ſe nym veliku Pota, okuli Hoje ter ovinkou per krati, inu tulkain vezh Della sture.

306. Zhaſ lozhenia staknenih Paynou. Kader Priklade dobru tretje Dejlu is Zhebelam inu Satujam je napounenu inu obſeden, te dva ukupei staknena Payni ſe reslozhta, Dnu, Saturenza, inu obedve Shrevenze saprejo: taisti, katiri bres Maternize ostane, Zhes ½ ure yo is velikem Shemeniam pogreſha, temu k’ Maternize ſe pomaga, koker sgorei N. 290. inu ſe preneſhe; ta drugi pak, katiri taisto je obdershau, na mesti ſe pusty perstaulen.


XXVII. Pogovor.
Od Rojou skus Golfio ali Sapeluvanie narejanie.
[uredi]

307. Roje skus Golfio sturjeni redku dobri. Boym ſe od Syla, inu to Ime Golfia mene she prestraſhi, de, koker taistiga obeniga she ni obogatla, ali pergolfanu Blagu k’ Nuzhu perſhlu, tudi naſhi skus Golfijo sturjeni Roje pridni nebodo, inu Zhebelarja obogatli. Vender sa dati Hasnanie Dellajna teh Rojou, katire druge viſoku bres Grunta hvalijo, is Lubesni pruti mojem Deshelnakam inu teh, katiri to Visho Dellainia teh Rojou, naprei perneſem.

308. Prestavi ſe en Mozhni Payn is svojga Sheliſha dergam v’ Zhebelnaku. Okuli 9. Ure jutreine na lepp Sonzhni Dan, kader Zhebele nar mozhneje na Paſhe ſe snaidejo, preneſe ſe is mesta ſvojga ta mozhnu Zhebelne Payn inu ſe v’ drugim Kraju Zhebelnaka spusty, nekatere Dny poprei is Voskam na taistiga spredno Konzhnizho ſe pertiſne en smalan Papier, ali perslony ena prasna druga Konzhniza, de taisto Zhebele sposnajo inu ſa ſvojo dershe.

309. Na Sheliſhe tega pristauleniga perstavi ſe en prasni is ustaulenim salesenim Satujam. Na popreiſhne mestu tiga pristauleniga Paynu postavi ſe en drugi prasni is Papirjam ali Konzhnizo, katira je poprei per tim drugim bila, spredei pertiſneno, de zhebele, kader is Paſhe ſe povernejo, sapelane kir menijo, de je nyh popreiſhni Payn, v’ tega prasniga noter gredo, inu ta na Kobilze v’ taistiga ustaulen Sat is Salego obsedejo, Maternizo, katiro pogreſhe, sastavijo, srede, inu novu Pohishtvu sazhnejo: K’ tim ſe she veliku Zhebel, katire v’ Prestaulaniu v’ Paynu ſo ſe sneshle, popreiſhniga Sheliſha navajeneh, perdrushy, de Roj je sadosti Zhebelen.

310. Zhebele ſe ne puste golfati, Payn sapuste inu na druge udarjo. Prebriſanu je tu Dellu, ali ſe ble prebriſane ſo Zhebelle, katire od unaine perstaulene Konzhnize ali Papierja Podobe sapelane v’ Payn szer gredo, ali sdaizi, kir popreiſhnu Dellu, Dershino inu Maternizo noter ne naidejo, nasai ſe vernejo, Payn popuste, de Salega premre, ſem ter kje letajo, ſvoi Payn iſhejo, inu, kir taistimu ta konzhniza perſlonena je oduseta, ne naidejo, na druge udarjo, katire ptuje nerade pod Streho usamejo, ter Voiska inu Klajne med nym ustane, de od ene inu druge Strani veliku je ranenih inu mertvih.

311. Ne pomaga satu Spomlad Zhebele restreſen perstaviti. Sa te Shkode odjeti, by eden ali drugi Payni morebiti she v’ Spomladainu perstaulainu sakſebi resneſhit miſleu, debi na druge udarit ne mogle, taisti, reish je, bi ſi pomagou en malu, inu Zhebele bi pomorou raiſhi ostati v’ novem Paynu, ali, kuliku Zhebelnakou sa prestaulanie inu Zhebelarjou sa restreſenih Paynou Streshbo by on poterbvau? ali morebiti Zhebele ne vedejo sa te blishni Payne, ali taistih Letenie ne Zhutijo, de nym snajo perdrushiti?

312. Prestaulanie je Srojenzu Shkolivu, kader ſe delezh nepreneſe. Srojenzu namenenimu to Prestaulanie je shkodlivu, aku ſe ¼ Ure delezh ne preneſe; sakaj Zhebele popreiſhniga Letenia navajene 2. ali 3. Dny poletejo na pervu Shelishe, inu ali potegnejo na ta prasni Payn, inu on ostane is maihno Dershino de je sa nyzh, inu Salego greti ne more: to kar meni pergodilu ſe je, de ſim biu persylen taiste krishem prestauti, skus katiru obedva sta osſlabela? Ali udarjo na niega Soſede inu med ſabo ſe pokolejo?

313. Katiri ozhe Zhebele golfati, ima na prasni Payn en Payniz is maternizo inu Zhebelam povesniti. Ozhe vender sa Skuſhno Zhebele golfati inu skus Golfijo Roje gmirati, taistim svetujem, na Verh tiga perstauleniga Prasniga Paynu eniga mojeh Paynizhou N. 247. po odperte Saturenze, inu odusetim Dnu povesniti, v’ katirim je she ena obhojena, ali ne obhojena, ali usaj sastaulena Materniza is Zhebelam: toku ſe Zhebele tega raiſhi primejo, koker debi na blishne Payni udarle, inu poklane bile: taistiga poterditi, branijo ſe en Zhaſ, ven inu noter lasijo, sadenz ſe udado.

314. Previdnost per Srojenzu potrebna. De pak Zhebele is Srojenza na golfani Roj, Letenia navadene, prevezh ſe ne urazhajo, ne le na tega potrebnu je enako Konzhnizo ali Papier perthishniti, ampak tudi snotrei gledati, de, kader taistimu Zhebel bi tegnilu sa Salege Saſedenie, smankuati, koker N. 312. ſe preneſe. Prenaſhanie odloshy ſe da Vezhier, de, kader by premalu Zhebel imeu, v’ tiga is Roja ſe perdenejo.

315. Kraiſhi inu gviſhnei je na eno ali drugo popreiſhnih Vish Roje narejati. Is doſehmalniga Govorjenia vſakatiri Zhebelar lehku ſody, de narejanie Roja skus Golfio je enu Della nagmiranie, inu dostikrat nepotrebnu inu is Shkodo savershenu; sakaj kader Payn je sadosti mozhan ſa Roj dati, ſe sna ali po Navuku od N. 275. ali dvoje resdejliti, ali en sredni v’ Payn prasni pregnati, inu ta sprasnen na tega po Navuku od N 285. povesniti inu reslozhiti, ali taistimu po Navuku od N. 297. perzhaſnu Priklada nastauti inu potem is ſnethy.

316. Prasna sedainih Zhebelarjov hvala, katiri menijo, de skus to Golfio ſo kej noviga sneſhli. Katire teh imenuvanih Vish kul ſe zhebelar lothy, maine della ima inu je Gvishnei, per Golfije pak ogolfa ble ſebe koker Zhebele, katire redku dobru sture, inu per tem s’ veliku nepotrebnim Dellam obloshy. Is Golfio leto sadanie Zhebelarje, katiri modreiſhi ozhejo pred tem starim videni bity, Svejt golfati miſlijo, inu skasati, de ſo kej noviga sneshly, ali golfani ſo v’ Miſli; sakaj jest pred veliku Lejtem inu pred mano drugi Gorenzhi ob Aidovim Zvejtu na Krishem slabe inu mozhne Payni, nad katirim ſo zagvali, ali sa Simo ſe bodo sadosti naneſhli, ſo prestaulali.


XXVIII. Pogovor.
Od Vishe en Roj is vezh Paynou narediti.
[uredi]

317. Pregnanze ſe na vezh Vishe is vezh Paynou dellajo. Narejali doſehmalu ſmo Pregnanze is eniga, k’vezhim is dveh Paynou, snati sdai naprei stoy, koku en Roj ali Pregnanz ſe tudi is vezh Paynou naredy. Dellajo ſe te na 3. Vishe: ali is Zhebelam od Paynou spredei saſedenih: ali is Zhelam is Paynou snotrei poſnetih: ali is Dan na Dan perſipainam Zhebelnim k’ eni ſe srejeni per prauleni Maternize. Vsimimo enu Dellu sa drugim naprei.

318. Dellu Pregnanzou is vezh spredei saſedenih Paynou. Miſli katiri is vezh spredei saſedenih Paynou en Roj narediti, ta usami en srednu Zhebelne Payn N. 286. 277. taistiga Zhebele inu Maternizo presheni v’ en prasni Payn ali medeno Priklado; kader ſo pregnani, ta novi Payn perstavi ſe na tega sprasneniga Sheliſhe, inu ta sprasnen ſe sapre sunei sadne Konzhnize, de Salega nepremre, ter poloshy ſe na en na Semlo spresterti Pert.

319. koku ſe saſedene Zhebele sajemlejo? Is drugim prasnim Paynam v’ eni, inu v’ drugi Roke is eno Poſsnemenzo grede k’ tem mozhneje spredei Zhebelnaka saſedenim Paynem, od taistih spruti v’ prasni payn sajete Zhebele noſi inu streſe na Pert tega sprasneniga, dokler taisti doby tulkain Zhebel, de Salego obſedejo: pred tim en druge Zhlovik Zhebele kady, de ſe med sabo nekolejo, inu po Maternize gleda, de, kader taista med Zhebelam by ſe sneshla, taista ujame, inu ſvojmu Paynu nasai poverne.

320. Sakai ſe v’ prasniga sajemlejo inu spruti v’ sprasneniga noſijo? Sajemlejo ſe Zhebele v’ prasni Payn; sakai, kader by ſe ta sprasnen okuli nosseu, kir je theshak od Medu inu salege, by ſe tegneu podreti; Zhebele ſe pak spruti v’ sprasneniga noſijo inu streſajo; sakai, kir pokajene niſo, dougu noter neostanejo, samuzh na ſvoj Payn ſe urazhujejo: ali usaj od vezh Paynou ne pokajene bi ſe Klale, inu Materniza, kader med nym by bila, umorile; kir pak spruti ſe noſio, inu kade, poprei ſe sbratyo.

321. Dellu Pregnanzou is vezh Paynou skus sallege ustaulanie. Is Zhebelam is eniga ali vezh Paynou sadei saſedenih naredy ſe, kader v’ prasni Payn bres maternize ſe usame inu dene tulkain Zhebel, kar en sredni Roj poterbuje: v’ tega na kobilze ustavita ſe dva, eden Medene, ta drugi Sat is potrebno Salego; na to saprejo ſe Zhebele en ali 2. Dny, de po pogreshene Maternize taisto is te vuloshene Salege sastavijo. Satorei ti Pregnanzi druge ne poterbujejo.

322. Katirim Pregnanzam je k’ Maternize pomagati? Svatje par Ramnu toku ta sgoreine Pregnanzi sturieni v’ Satuje teh v’ drugi Payn pregnanih Zhebel ne poterbujejo druge Maternize, kir imajo v’ Paynu sprasnenimu od Zhebel sastauleno Salego sa Materniznu Sastaulanie potrebno. Sunei, kader by katirem perpraulene prebivale, inu taistem eno obhojeno satu otheu dati, de kir prezhei Mladizhe sastaulat sazhne, ene inu druge Sorte Pregnanz popreje k’ Mozhy pride.

323. Dellu Pregnanzou skus perſipaine Zhebelnu k’ tem perpraulenim srejenim Maternizam. Ta sadna Visha Pregnanze narejati je, kader en Zhebelar obilnu Materniz je sredeu, inu taiste al v’ navadnih Payneh po N. 264. Ali v’ Paynizheh po N. 266. hrany, de taistim en Dan sa drugim, dokler Pregnanz sadosti Zhebelen postane, Zhebele spredei ali sadei saſedene ſe posnamejo, inu k’ Maternize perſiplejo. Per Paynizheh moyeh je snati, kader k’ tim ſe miſli perſipati, povesnejo ſe ali na eno Priklado, v’ katire je en malu Satuja inu Medu, ali na prasni Payn, v’ katiriga na Kobilze ſe podloshy en par Medenih Satu.

324. V’ Dellaniu Rojou je mirkati po potrebne salege k’ Materniznimu sastaulaniu. K’ Sklepu teh Pregnanzou Dellania Svarim Zhebelaria, de kulikurkrat Zhebelno Salego ustaula, ali Roje della, ima dobru gledati, ali v’ Satuje tiga Roja ali Srojenza, katiri ſhelei na Maternizo bo sastaulou, ſe snaide potrebna N. 237. popiſana Zhebelna salega; sakai ſo Zhervizhe preveliki inu prestari, is taistih svale ſe Zhebele inu bres Maternize ostanejo: vezhi Gviſhnosti volo ſe v’ Gnesdu kej Satuja isreshe, inu po Salege ogleda inu to isresanu nasai v’ takne inu saspili.

325. ali usai imajo biti Jaiza ali mlaiſhi Salega. Rekauſim prestari; sakai, kader ſo premladi ali she Jaiza, ne shkodie tudi is teh kader sraſejo, k’ pravi Starosti pridejo, Zhebele Maternize sastavijo, ſamu de Keſhneje ſe svale. Ni pak v’ Paynu pravih Zhervizhou, tudi ne mlaiſhih, ne Jaiz, sreshejo ſe is drusiga Paynu, inu temu noter ustavijo: ali pak da ſe nemu ena v’ drugem Paynu sastaulena, ali she svalena perpraulena Materniza.

326. Paynovi is Mlado Maternizo inu ptujem Zhebelam imajo ſe prenesti inu na Prostoru stati. Snati je tudi, de vſe Zhebele, katire ali neobhojene Maternize imajo, ali taisto sastaulajo na Prostoru ozhejo biti, de, kader Materniza is Praſhenia pride, v’ druge Payni ne saide; sakai pride v’ ptuje Payn, te Zhebele ſe obſujeio, Kolejo inu umore. Zhebele pak is drugih Paynou usete, de na taiste ſe ne pourazhajo, samuz tega noviga Paynu dershe je treba 3. Dny saperte imeti, bulſhi she je taiste prenesti.


XXIX. Pogovor.
Od Rojou inu Srojenzou Perstaulania.
[uredi]

327. is Paynem nagmirale ſo ſe Zhebelarja Opravila. Ogreneni ſo Roje, Pregnanzi sturjene, Zhebelnak bo napounen, Serze ſe ſmeja Zhebelaria: ali Dellu niega ni dakonzhanu, is vezh Dershino nagmirou ſi je Opravike, nakopou ſi je vezhi skerb. Podvuzhiti niega je treba v’ Opraukih potrebneh po Rojeniu, de te is Dellam inu Theshavo doblene Paynovi skus niega Nevednost, inu Nemarnost doli ne pridejo. Usemimo naprei Oprauke po Verste, koker per Zhebelah gredo.

328. Ogrenene Zhebele ſe v’ Senze na en ſtol postavijo. Roj vezhi Dejl ogrenen /: sakai te malu she okul Lethezhe ſame sa vezh Shemeniam ſvojeh Tovarſhiz potegnejo :/ ſe doli is ſname, v’ Senze postavi ſe na Stol, de te druge Zhebele k’ nemu ſe perdrushijo. Postavi ſe na Stol, sakai na Semle Mraule inu druga Shivau taistiga nadlesha, inu mu Napokoj della, v’ Senzo ſe pak dene, de Vrozhina od Sonza, katiro Zhebele preneſti ne morejo, taiste ne perſyli ven ſe spustiti, inu v’ Beig podati.

329. Paynovi ſe nimajo na Sonze, ſuſebnu permaſheni puſhat. Sastopiti veliku vezh je od theſhkih Paynou, de ſe nimajo na Sonzi puſhati; sakai pregreje Sonze Verh Paynu, Satuje od Thege Medu inu Salege ſe poterga, potare Zhebele, inu vezhkrat tudi Maternizo vmane. Perpomore k’ leti Shkode tudi Saſapenie teh Zhebel, ſuſebnu kader taiste ſo na Sonze dougu Zhaſa permaſhene, skus katiru veliku mozhnih Paynou ſe sadushy.

330. Paynovi, katiri v’ zhebelnaku ostanejo, ſe sdaizi perstavijo. Niſo Zhebelarje v’ Perstaulaniu Rojou inu Srojenzou ene Miſli: eni Roje da Vezher na Stolu letheti puste, de ſe vſe Zhebele ukupei spravijo: drugi inu bulſhi is Perstaulaniam hite; sakai, kir Zhebele ogrenene sdaizi sazhnejo letheti, Sheliſha ſe navadijo, drugi Dan na taistiga ſe urazhujejo, inu ſvojga Paynu tamkei ne naidejo, veliku Zhebel ſe sguby inu resneſe.

331. Katiri ſe preneſhejo, ſhelei na Vezher perstavit. Hiteti is Perstaulaniam Pregnanzou inu Srojenzou. Svjet moj je, Payni, katiri v’ Zhebelnaku imajo ostati, sdaizi perstavit; katiri pak dergam ſe bodo preneſli, kir v’ vrozhine Zhebele prenaſhati ne grede, da vezher na mesti pustiti. Is Pregnanzou inu nyh Srojenzou Perstaulaniam ſuſebnu je hiteti; sakai leta v’ pol Ure Maternizo pogreſhe, Zhebele ſe urazhajo na popreiſhnu Shelyſhe, inu kir Payn ne naidejo, na Soſede udario, ſe kolejo inu smainſhajo.

332. Katiri Paynove ſe imajo v’ Zhebelnak perstaviti, inu kam? V’ Perstaulaniu premiſlit je, katiri Payn, Roj ali Srojenz v’ Zhebelnaku ſe bode perstavu, inu katiri preneſeu? Sa perstaulanie ſo vſi Paynovi, bodi Roj ali Srojenz, katiri obhojeno Maternizo imajo; sakai, kir taista ne grede na Praſhenie, niſo v’ Nevarnosti ob nyo priti: perstavijo ſe pak nar bulſhi na popreiſnu Sheliſhe, deſilih samovolni pervi Roje tudi dergi ſe snajo perstavit; sakai, kir Zhebele tega ſo navajene, v’ Letheniu maine ſe mothijo inu Kolejo.

333. Katiri ſe preneſejo? Sa Prenaſhanie Spruti ſo vſi, katiri imajo neobhojene Maternize, ali taiste shelei sredili bodo; sakai ta more na Praſhenie yti, inu je v’ Navarnosti, kader is Praſhenia pride, od ſoſednih Paynou Shemenia inu Lethenia sapelana biti, inu v’ taiste sayti. Lete taisto obſujejo, v’ Gruzhi ſe jo dershe, ene jo shiplejo sa Repetnize, druge sa Noge ulazhijo dokler taisto umore.

334. Peuzhi ſe snajo tudi perstauti, de le na Straneh ſe sa en Payn prasni Prostor pusty. Peuzhy, bodyo kakershne Sorte ozhejo sizer ni treba prenaſhati, ſe snajo tudi v’ Zhebelnaki perstavit, de ſe le is to Previdnostio perstavijo, de na vſaki Strani teh perstaulenih sa en payn je prasniga Prostora, toku Materniza nasaide lehku v’ drugi Payn. Letu, kar je tudi is tem preneſhenim sturiti, kader na eni Krai je vezh Paynou preneſhenih.

335. Per Pregnanzih ſe ali Roj ali Srojenz preneſe. Dergazh je s’ Pregnanzim, taiste ne imajo obhojeno ali neobhojeno Maternizo, ſe morejo preneſhti ali Roj ali Srojenz; sakai Zhebele popreiſhniga Lethenia navajene, na popreiſhnu Sheliſhe ſylijo, inu te druge nekatire Dny yh volnu stariga Snainia volo gorusamejo, skus katiru ta drugi Payn veliku Dellouzou sguby, oſlaby, inu morebiti Zoll Maternize ne sredy, ali zhe mu je dana ali s’ nym potegne, ali jo sapuste.

336. Srojenzhi ſe morejo uſi preneſti. Srojenzi enaku ozhejo preneshene biti, savolo Maternizhniga obhojenia inu Navarnosti, sunej kader bi ſe nym obhojena materniza namestila. Srojenze po danem pervim Royu eni na mesti puſhajo, dokler popounuma srojejo, ali kir puſledni Roje niſo gviſhni, gviſhnu je pak Praſhenie Maternize, tulkain bulſhi je taistih Prenaſhanie, kir puſledni Roje tudi dergi ſe lehku ogrenejo.

337. she obhojene Preneſeni Paynovi ſe v’ Zhebelnak perstavijo. Preneſheni Paynovi, kader Maternize ſo she obhidile v’ Zhebelnaku ſe perstavijo, kir je, de Zhebelar taiste v’ vſih Potrebah pred Ozhmi ima, inu is nepotrebno Hojo veliku Zhaſa nesamudy: Damu ſe pak s’ Vezher, kader Dershina je vſa v’ Paynu, ali v’ Jutru sgodei, preden Zhebele ven Lethje, preneſejo, sizher ſe veliku Zhebel sguby, katire ſem ter kie, kader ſvoj Payn perstaulen ne najdejo, na Rop lethajo.

338. Zhebelar ima na Srojenzou inu Pregnanzou Petje poſhluſhati, de taistih Peuze ogrene. Opominam Zhebelarja, de na Srojenze, katiri shelej enkrat ſo rojli samovolnu, kaker tudi na taiste, katirim Roj skus spoloulenie, ali Priklade ene ali druge Sorte je useti inu enaku tudi na puſledneh Roju Petje ima dobru strezhti inu poſhluſhati; sakai eni inu drugi vezh Materniz sastavijo, inu potem samovolne Peuze dado, de na taiste ne samudy zhakati, inu kader rojejo ogreniti.


XXX. Pogovor.
Od Rojou potrebne hiſhne Dote.
[uredi]

339. Ta mladi Gospodar od Zhebelarja pogirva eno hiſhno Doto. Ne le Starſhi otrokam ſvojem, kader taiste Oshenijo, inu novu Gospodarstvu rislozhen pelati sazhnejo, eno spodobno Doto, temuzh tudi ti Ohzhetni povableni eni Dar vloshe sa taistim eno Pomuzh k’ prihodnimu Gospodarstvu inu Sazhetik taistiga sturiti. Ramnu toku stury en Zhebelar pride is ſvojem mladim Gospodarjem ali Royam, aku ozhe, de ſe s’ tem bulſhi temlajo.

340. Sa Doto ſe niemu da en medeni Sat. Samovolnim Rojam, koker N. 109. je govorjenu Srojenzi sa Doto dado nakatere Funte medu, de, kader skus Vreme by na Paſho letheti sadershane bile, od lakote ne umerjejo, leto pak ni sa dosti, temuzh Zhebelar sa hiſhno doto, inu Gospodarstvasazhetik, veliko vezh Pregnanzam, katirem ſe ny Odlog dau ſe previdit, ſe v’ Payn vloshy en lep, beu, velik Medeni Sat.

341. Sat ſe ustavi na Kobilze inu kader je perlothan, Leſ ven usame. Leta Sat postavi ſe na Kobilzo, porine ſe v’ spredni Konz Paynu, inu ſe taku podloshy, de taistiga Rob odreshan verha Paynu ſe theſhy, taku Zhebele taistiga hitru k’ verhu perdellajo inu perlothajo, koker she N. 80. ſim v’ Miſli imeu. Kader sat je k’ Verhu perdelan inu Zhebele she druge satuje sraun niega sazhele ſo dellati, odpre ſe Payn, inu kir sat Kobilze ſe dershi, is Nosham ſe poreshe, inu vſ Leſ ven usame, de ſe Zhervje ne rodé.

342. koku ima sat obernen biti? V’ ustaulaniu tega satuja, katiru tudi v’ ustaulaniu sa Maternizno Salego ſe ima dershati, ſe ima toku na Kobilzo postavit, koker je poprei v’ Paynu stavu ali obernen bui, to je, de Piſkerzhe k’ verhu gledajo; sakai bi napezhnu leshou, Zhebele, katire dellu k’ Verhu obrazhajo, de ſe Med ven ne Zhedy, bi imele prevezh Muje taistiga predellati. Raumnu toku leshe tudi Mladize na herbtu is Nogam doli inu is Glavo k’ Verhu obernene.

343. Kdaj ſe Sat ustavy? Ustavy ſe pak Vezher, kader Zhebele od Lethenia nehajo, de skus Medeni Duh druge ſe na Rop ne vabijo; sakai, kir od Rojenia Zhebele ſo she vſe v’ Smote, niſo v’ Stanu Nauratnizam superstati, inu skus te by v’ vezh Smoto postaulene bile, de, kir taistem ſe braniti ne more, sadnezh szagajo, ſvoje prasnu Prebivalſhe sapuste, inu is nyh Shiurashnikem v’ Payn drugi potegnejo.

344. Payni sa ogrebanie ne vejla is Medam pomasat. Is tega Govorjenia sposna ſe Neumnost nekatirih Zhebelarjou, katiri Payni, v’ katire Roje ogrebat miſlijo, poprei is medam snotrei pomashejo, menio skus to Zhebele pervadit, debi raiſhi v’ Payn ſhle, inu ostale: raiſhe reish je noter gredo, kir Duh yh vaby, ali s’ tem ble ven ſylijo, inu pertiſnejo Nauratenze, od teh Nadlege puntarske postanejo, inu v’ Bejg ſe podado.

345. Dobizhek is Vstaulania tega sa Doto daniga Satuja. Vloshenie tega Satuja nima obeden sa en savershen Dellu, ali Troſenie tega Medu dershat; sakaj, sadershi taistu Zhebele ne le od Vhajania, is Paynu, ampak tudi vsigne taiste, de veliku mozhneje na Paſho Lethje, pridneiſhi dellajo, inu ta Payn is Blagam tulkain hitreiſhi napounijo, ter Dellouze sastaulajo, inu gmirajo. Inu kaj vezh more shelety en Zhebelar, koker sa prihodno obilno Aidovo Paſho Zhebelne is Satujam dobru previdene Payni imeti.

346. sat vstaulen je sa Muſhter vſiga perhodniga Della, inu sa taistem v’ spredni Konz potegnejo. She en Dobizhek je ukladaina tega satuja: ſhlushi nym ta sa Navuk vſiga prihodniga Satuja Della; sakai koker ſe nym ta vloshy podougama, sprizhjo raumnu toku vezh dejl is tem drugem Dellam naprei gredo. Sraun tiga, kir sat ſe v’ spredni konz Paynu porine, Zhebele sa nym vlezhejo, inu tamkej ſe uſedejo, skus katiru vſedenie one pred Nauratenzam ſe loshej varjejo, inu Zhebelar v’ Pokladainu loshej nym streshe, ter maine ga pikajo.

347. Katire Sathuja Dellu, podougastu ali zhes je bulſhi? Katiru Dellu pak Satuja, podougama, sprizhjo, na vogal je bulſhi uprashanie vstane. Zhebelne Della Zhes ſo gorkeje in ble teshke na Blagu: Dellu dougu sprutje je sizer merslej, inu lehkeje na Blagu; vender meni lubshi, kir Zhebelam v’ ven inu noter Hojeniu veliku nepotrebniga Pota iseniga Sathu na drussiga sdei gori, sdei doli perkrati. Zhebele v’ Rojeniu inu Kadeniu lehkeiſhe ſe is Satuja spravijo: Dellu podougastu je hitreje, inu v’ Voshne ali Preneſheniu maine ſe podre, deſilih tudi temu ſe pomaga, kader Payn na Kroſhno ali Voſ ne zhes, koker te drugi, temuzh podougastu ſe poloshy.

348. Namesti Ukladania Satuja bulſhi je Roje v’ Priklade devati. Vſiga Satuja ukladania della ne le samu, ampak tudi Klaje Medene preusdignen je Zhebelar, katiri Roje, ſuſebnu te ſlabſhi Peuze inu Pregnanze v’ medene Priklade po Navuku N 81. 144. Segnati deva. Ali Kader Jeſen Priklade terga, v’ teistih na Verhu Satuja sa 1. Zollo popuſha, sa prihodnem Rojam sazhetik vſiga della pokasati; kir Zhebele raiſhi inu hitreje satuje dellajo, tudi Materniza obhojena v’ taistu poprej Salego sastaula.


XXXI. Pogovor.
Od Maternizniga Praſhenia ali Obhojenia.
[uredi]

349. Pogovorjenia Versta. Perstauli ſmo Roje inu Srojenze nekatire v’ domazh Zhebelnak, druge dergam na kratik Zhaſ preneſene: Sa en Sazhetik tega noviga Hiſhovania daruvali ſmo taiste is Lepo Doto: ali usaj dali ſmo nym eni is Potrebo na nekatire Tedne preskerblenu Prebivalſhe, toku de naſhe Strane nimajo Urshaha eniga Pomankania ſe perthoshiti. Ozhemo sdej vidit, kaj naſhi mladi Gospodarje sazhnejo? Kuku ony inu nyh Starſhi ſe temlajo.

350. Kaj je Materniznu obhojenie. Pervu po Svalene Maternize, ali dane neobhojene na mesti te popreiſhne neobhojene po Navuku N. 235. Dellu je Materniznu Praſhenie ali obhojenie. Skus Obhojenie sastopy ſe to Sparjenie ali Plemenenie inu Pomeſhanie Maternize, koker Shenize, is Trotmy, koker ſvojem Mosham, katiriga prejetu Seme taisto rodovitno stury Zhebele Rod skusi leshenie Jaiz nagmirati.

351. v’ Katirimu Kraju Materniza obhody? Snati inu vedit je pak, de Maternize od Boga vſih Stvary Stvarnika, katiriga Skriunosti inu niega prezhudnih Dell Urshahe sposnati nam ni danu, v’ taistie Stvarjeniu udejlena je ta Lestnost, de ona v’ ſvojem Prebivalſhu nikuli ſe is Trotmy nepomeſha, temuzh kader Plemenenia je ſheilna vſelej ven Lethy inu sunei ſe spary: Lethenie to Materniznu po Zhebelarsku ſe imenuje Praſhenie, inu to sparjenie obhojenie.

352. Maternizna ſuſebna Lestnost de skus enu Obhojenie sa uſelei je rodovitna. Enaku snati je ta druga od Boga taisti udejlena Lestnost, de kader enkrat Materniza od Trota Pleme ali Seme je prejela, taista od eniga ſamiga Pomeſhania is Trotam sa vſ Zhaſ Shivlenia rodovitna postane, inu nikuli vezh po Pleme ne grede. Katira ſuſebna Lestnost, usai Kulikur je meni vedezhe, obene drugi Stvary od Boga ni udejlena.

353. Materniza sakaj ſe vezhkrat inu kulikrat praſhy? Permeri ſe vender Maternizi, de ob enim Praſheniu uſelei ſe is Trotmy ne pomeſha, ali deſilih ſe pomeſha, kir eden pred drugim k’ taisti Syle, eden drusiga odrine inu saderſhy popounuma Dianje dapernesti, de ona tudi Seme v’ ſvojo Poſodo popounoma ne preime. Satorei sa rodovitna postati, vezh inu tulkrat na Prashenje grede, dokler taistu vjame.

354. Zhaſ Maternizniga Praſhenia. Praſhenia Maternizniga Zhaſ ni vſelei enu, temuzh po Vremene inu Paſhe hittrei ali Keſnei. Je Vreme lepu inu Paſha dobra, de Zhebele ſo she katire 2. ali 3. Perste douge Sathizhe naredile, ta mlada Materniza Roja ali Srojenza, katiri vezh royti ne miſly, ta 3. ali 4. Dan vezhi Dejl na Praſhenie grede, je pak ſlabu Vreme inu Paſha, praſhy ſe na 14. Dan od Rojenia inu tude Keſhneje.

355. Videna je tudi praſhiti ſe sdaizi po Rojeniu. Ne opustim mojem Zhebelarjam Nasnanie dati, kar is dvema Peuzhi ſe je meni pergodilu, namerzh vidiu ſim eniga Maternizo she is Veje, preden je ogrenen biu, tiga drusiga pak is Paynu prezhei po Ogrebaniu na Praſhenie Lethe, inu nasai priti, sa eniga, navejm ſe spomniti katiriga, vejm, de skus Desh nekatire Dny od Rojenia je sadershan biu, inu satu je tudi ona Praſhiti ſe hittela: sa drusiga navejm, ali je sadershan biu, ali od Shejla poprei je po Plemenu ſhla.

356. Koku ſe Materniza praſhy? Med 9. jutreino inu 4. Popodano Uro na Sonzni Dan pride is Paynu Materniza v’ Spremleniu vezh Zhebel inu Trotou pred Shrevenzo, na Bradelnu okuli hody, ſe verty inu Payn ogleduje, sa taistiga dobru posnati inu v’ Vrazhvaniu ne sgreſhiti. Kader taistiga je dobru ogledala, prozh slethy, Letha nasaj obernena en Zhaſ pred Paynam smiram ſhirſhi inu vikſej, inu Payn premiſhluje, dokler spred Ozhy ne sgine inu to je nye Praſhenie.

357. Koku ſe Materniza obhody? Je Materniza v’ Tovarshtvu nekatirih Zhebel inu Trotou od Paynu slethela sa taisto eden sa drugim Trotje is Paynu spuſhajo, inu nekatire Sterlaje delezh od Zhebelnaka ukupei nad eno lepo Raunoto Lethie, tamkei v’ Lufti med velikem Sheniam ne dergaz, koker v’ Rojeniu sem ter kie ſe sprelethujejo, Trotje k’ taisti smiram gosteje pertiskajo, v’ Sredo usamejo inu is nyo ſe sprimejo, de vezhkrat v’ Podobi eniga Klouzhizha na Semlo padejo inu od Koſzhou v’ Sredi taistiga Materniza is sadnem Truplam odperta inu gori obernim, Trot pak nad nyo is Moshkim Udam v’ taisto utiſnenim ukupei ſe dershati ſo naidene bli.

358. Koku Materniza is Praſhenia pride? So Materniza inu Trot Shile ſvoje sadosti spounili, inu je dosegla, kar je iskala spuste ſe eden drusiga, inu ta od Della struden ohzhetni Par po kratkim Pozhivanu, kir na taiste nekatire od Dershine pred Shrevenzo Skerbnu Zhakajo, supet Damu lethje. Materniza supet pred Zhebelnakam okuli okroglu vender smiram voſheſe spreletuje, inu kader Payn dobru je sposnala inu ogledala, na Beadel ſe uſede, Zhebele taisto is Muſhtazam inu sprednem Nogam, katire pruti nye sprestirajo inu s’ Jeshikam lishejo ali gladijo, sprejemlejo, od Veſelja is Repetnizam treſejo, sadni Shivot na Kviſhku dershe, inu v’ Pohishtvu spremijo.

359. Zhaſ ſhelej drugi Dan ſe poverne, kaj v’ tem Zhebele sazhnejo? Sgody ſe pak tudi, inu sgodilu ſe je meni is eno na oknu srejeno v’ Paynizhu Maternizo, de, kir taista na Praſhenie grede, saide, od Vetra saneshe, ali od Vremena sadershy, inu ſhelei drugi nasai ſe poverne. Ne pride taista v’ pravim Zhaſu nasaj Dershina vſa salostna postane, is salostnim Shemenjam jo Klagujejo, pogreſhajo, ſem ter kje tekajo, yſhejo, inu szhagajo, po blishneh Payneh ſe sgube. Toku s’ mojga Paynizha viſhlu to malu Zhebel, inu Maternizo is 2. Zhebelam inu 1. Trotam ſhelej drugi Vezher na Verhu taistiga ſim neſhau.


XXXII. Pogovor.
Snaminia Obhojene Maternize.
[uredi]

360. Maternize ſo ſe praſhile, vender navejmo ali ſo obhojene? Maternize naſhe vidle ſmo na Praſhenje yti, sagledali ſmo tudi ene ali ne vſe nasaj priti inu v’ Payn poverniti, vſe toku dobru v’ ven Hojeniu, koker v’ Povurazhaniu, sposnati moremo, godilu ſe je, koker sgorei je podvuzhenu, Shejle ſo naſ gnale taiste v’ Luft spremiti, sa vidit, koku ſe parijo inu pomeſhajo, ter snati ſe saneshti, de ſo obhojene; ali Repetniz nam je smankalu, inu sdei ne vejmo, kaj sazheti?

361. Snaminie obhojene Maternize kader is praſhenia ſe poverne. Ne poterbujemo k’ letheniu Repetnizh sa sposnati, ali Materniza je obhojena, to lehku sposnamo inu is ozhmy vidimo, kader taista is Praſhenia v’ Payn ſe poverne. Poverne ſe Materniza nasai is sadnim Truplam v’ tim mestu, kir shrelu ima odpertim, koker de by pretergana bila ali poshkodvana. Pride tudi Trot, katiri is Maternizo opravit je imeu, en malu naprei ali sadei nasai is nekej belim v’ sadnem Konzu ven viſhezhim, koker en Koſez kratki beliga Zoirna, katiri je nega moshki Ud, saneshti ſe ſme, de Materniza je obhojena, inu v’ 5. ali 6. Dneh sazhela bo Jeiza Lezhi.

362. Redku ſe Maternize is Praſhenia verniti naraimajo. Resnizhenu inu dobru to Sposnanie ali Snamine obhojene Maternize, Kader taista is Praſhenia ſe poverne: ali redku taista ſe naraima v’ Povurazhvaniu, inu en Zhebelar, katiri pouhen Zhebelnak ima, kir ob enim Zhaſu vezh Materniz na Praſhenie grede, ni mogozhe, de na uſe bi stregau, stoy pred enim Paynam, po taisti gleda, med tem v’ 2. 3. druge Materenze nevidama ſe nemu noter ukradejo. Satorei potrebnu je snati she druge Keshneje Snaminia, is katirih to Obhojenie ſe sposna.

363. Obhojenia Snaminie je raunu Letenie, inu debela Obnoshna na Zhebelnih Nogah. Sposna ſe to is Zhebelniga Lethenia inu Noſhne: Lethje Zhebele raunu ven inu noter v’ Payn, neſejo na sadnih Nogah debeo Obnoshno inu gostu, sanesti ſe ſme de Materniza shrezhnu is Praſhenia inu obhojena od Trotou je pershla; sakai Zhebele ſo skerbne sa Salego, katiro ona sastaulat je sazhela, obilnu obnoſhno ali Prah tega Zvejta v’ Payn neſejo, taistiga is Medam smeſhajo, inu isto pomeſhano Klajo ſvoje Mladize Pitajo, inu paſhejo.

364. Pregainanie Trotou Snaminie obhojene Maternize. Morjenie inu Preganianie teh Trotou je tudi Snaminie gviſhniga Maternizniga Obhojenia; sakai koker hitru rodovitna je postala, Trotje Zhebelam v’ Paynu niſo k’ enimu nar mainshimu Opraulu, samuz sabston veliku Medu vuſhijejo; satorei Zhebele taiste pregainajo, is satuja ven is Paynu ali v’ taistem v’ en Vogal gonijo, yh ſhiplejo, isdarjo, inu Kolejo, de od Lakote pomerjejo, ter dokler supet druga obilna Pasha, inu Zhaſ Rojenia ne pride, taiste v’ Paynu ne terpé.

365. Reslozhik med velikim inu malim Trotovim Pregainaniam. Sastopim inu govorim od tega velikega Trotou Preganiania k’ Reslozhku od tega maliga, kader namerzh Paſha smankuje, ta Zhaſ tudi Zhebele Trote pregainajo inu shiplejo, ali le pomalim, inu kratku Zhaſa, ter taisteh popolnuma ſe ne snebe, temuzh taiste she naprei v’ mainſhim shtiveniu ohranijo to maihnu tedej trotou Pregainanie ni obenu snaminie obhojene Maternize.

366. Trotje Jeſen ali v’ Sime Snaminie Jallove Maternize. Satorei Paynovi, katiri Jeſen dougu Zhaſa Trote ne pokolejo, nad taistih Maternizhnimu Obhojeniam ſe Zvibla; perhrani pak Payn Trote na Simo, taisti ali Maternize nima, ali obhojena ny: is takershnim Paynam, de taistiga Zhebele ne sprasnijo, drusiga ni sturiti, koker taiste istergati, ali, kader je mladu Dellu, ven sagnati, po drugih payneh shtresti, Payn pak na Spomlad sa Priklado hraniti.

367. Terdu Zhebelnu med Satujam ſedenie Snaminie obhojenia. Obhojene Maternize Snaminie she dalei je, de one po Obhojeniu veliku huiſhi inu Serditeiſhi ſo, inu terſhi na Kupu med Satujam ſede na Salege, koker poprei; sakai one Salego grejejo, varujejo pred Shuirashnikam, inu merslim Vetram; satorei tudi vſe Spranie inu Lukne tega Paynu is Smoló sadelajo inu salotajo: tar kader ſe odpre Konzhniza ali per Shrevenze stoy v’ Zhloveka ſe spuste, inu pikajo.

368. Nar gviſhnei Snaminie obhojenia Salega v’ Paynu naidena. Sa popolnuma Maternizhniga Obhojenia previſhan biti, nar Kraiſhi inu nar gviſhnei je, oduseti Paynu to Dnu, inu v’ Gnesdu po strani po Salege gledati, ali is Gnesda en maihni Koſez Satuja ven sresati: naidejo ſe v’ Satuje Zhebelne Piſkerzi sadelani, ali maihni bele Zhervizhe, ali v’ Dnu Piskerza sveitle Jaiza, koker ene Gnide vender dalſhe, toku ſe sanesti ſme, de Materniza je obhojena.

369. Maternize Jallove od kod? Ta Natura, desilih vſe Sveryni udejlila je to Rodovitnost Rod ſvoj naprei pelati, koker per drugi Shvali, toku tudi per Zhebelah pomanka, de ene inu druge vezhkrat nerodovitne postanejo. Satorei tudi najdejo ſe Materenze Jallove, katire ali niſo premoshne s’ Trotmy obhoditi, ali aku tudi obhodijo, Pleme ſe yh neprime, inu narodovitne ostanejo Paynovi, katiri takeſhne Maternize imajo, v’ kratkem doli pridejo; sakai zhebele uſaki Dan ene umerjejo, ene ſe pogube, druge Shiurashnike skonzhajo, kir saroda ny, Dan na Dan ſe mainſhajo.

370. Obena Materniza Trote ne leshe. Menijo szer eni Zhebelarje, de Jallove Maternize niſo popolnuma nerodovitne, desilih Zhebelne Jaiza ne leshejo, leshejo vender Trotove, ſuſebnu te male, katiri she mainſhi inu Kraiſhi ſo, koker Zhebele. De pak ti Zhebelarje v’ ſvoje Miſli delez saidejo, govorjenu je N. 219. Inu dalei skasala ſe bode ta Reshniza od N. kir previshani bodemo, de Maternize ne ene, ne druge Sorte trote ne leshejo.

371. Koku Materniza Jaiza leshe? K’ Sklepu tiga Govorjenia, kir Maternize ſo she obhojene, snati je tudi, koku ona Jaiza leshe? De v’ Gnesdu Materniza sastaulat sazhne inu dalei inu dalei Sastaulanie sprestira, govorjenu je N. 85. Kader ona je pouna Jaiz grede od Piskerza da Piskerza, v’ taistiga da Repetniz sleshe, pogleda aku je prasen, inu od Zhebel streblen: naide to, sleshe is Piskerza, ſe okul oberne, inu sadne Shivot da Repetniz, katire sunei spresterte dershi, noter porine, ſe napne, inu Jaize spusti, taku grede od eniga da drusiga. Kader nekatire je she sneshla, spozhije ſe en malu, inu potem supet naprei leshe, dokler ſe ne sprasni teh godnih Jaiz, inu taku della vſs Zhaſ te leghe.


XXXIII. Pogovor.
Od Maternizhniga Pogreſhenia.
[uredi]

372. Ni popreiſnih Obhojenia Snaminou per Paynu, taisti je v’ Navarnosti. Ny obeniga teh v’ popreiſnim Pogovoru naprei perneſenih Snaminiu per Roju ali Srojenzu Zhutiti, is Paynam hudu stoy: Materniza ali je Jallova N. 369. ali je v’ Praſheniu sgublena. Pogreshe pak Maternizo ne le Roje inu Srojenze, ampak dostikrat tudi Jallouze ali Rejenze, kir taiste Materniza umerje, ali sa Pleme uſezh ny, drugo sastavio, to staro umore, ta mlada pak svalena na Praſheniu sgine.

373. Maternizhna Nevarnost v’ Praſheniu. Nar vezh Materniz na Praſheniu Konz usame, ta Zhaſ ſo velikem Navarnostem podvershene. Saidejo v’ Payzhne, Paike yh sapredejo, umore inu Med is nyh Trupla is ſeſajo. Viamejo yh Shershene, Glastouze, Srakoperie ali Shnize, inu yh poshrejo. Desh inu Veter yh pobye: padejo na Semlo, Kazhe, Shabe, Krote, Miſhy inu druga Namarost yh posoble: padejo v’ Vodo, potonejo, ſnedo yh Ribe. Sgreſhe v’druge Payn, ptuje Zhebele taiste pokolejo.

374. Pogreſhenie Materniza je enu Resdianie Zhebelnu. Smanka enkrat Materniza temu Paynu, sa vſe Zhebele je djanu, aku taistimu k’ druge Maternize ſe ne pomaga; sakaj Zhebelna Dershina Dan na Dan ſe mainsha, Dellu sastaja, Med ſe s’ zhaſama Sauſhije, Zhebele ſe sgube, Trotje gmirajo, na sadne veſhe Payn poſylijo, Zherve sarede, katiri vſe Satuje sluknajo, sdrobe, snedo inu s’ Payzhnam preulezhejo, de je ena Nagnuſoba to Resdianie vidit.

375. Nar bulſhi je she kader Zhebele v’ Sazhetku na drugi Payn udarjo. Leto Resdianie ſvoje Zhebele, toku rekozh previdijo; satorei nekatirih Paynou v’ Sazhetku, kader taisto ſhelei pogreſhe, na druge Payn udarjo, v’ taistiga potegnejo inu ſvojga popuste: to ſuſebnu sture Roje, katire she malu Satuja ſo naredli, popijejo Med, ſvoj Payn is ropajo, v’ tigadrusiga neſio, de yh s’ tem raiſhi gorusamejo, katire posnajo de Maternize nimajo, inu ſe yh veliku nebranijo. Inu to je she nar bulſhi, kir Zhebele vender she k’ Nuzhe pridejo.

376. Kaj je is Zhebelam po pogreſhene Maternize v’ druge Payn potegnenim sturiti? Roju, kateri po Pogresheni Maternizi na drugi Payn, preden Zhebelar je to sagledou, potegne, nar bulſhi stury, kader te ukupei spraulene Zhebele na myru ukupei ſe puste; sakai ta skusi drusiga Zhebele nagmiran Payn tulkain mozhneiſhi postane inu bode ali poprei Roju inu vezhi Roj dau, ali kader tudi ne roje tulkain poprei ſe nanoſu, inu vezhi Priklado napounu.

377. koku je v’ Pogreſheniu pomagat, kader Zhebele she niſo na drugi Payn potegnile? Ny pak she Roj v’ drugi Payn potegnu, temuzh je na Potu taistimu ſe pomaga kader po Nauku N. 158. 159. se enimu obhojenimu obhojena, inu neobhojenimu neobhojena Materniza saperta v’ Payn postavi: te Zhebelne volnu gorusamejo, na naglema potihnejo, inu s’ Veſejlam obſedejo: ja zol te Zhebele, katire med tem ſo v’ drusiga potegnile, kader Zhutijo, de v’ nyh Paynu je vſe myrnu, ſe supet nasaj vernejo.

378. Svarjenie Zhebelarja v’ Praſhenio ob 4. Na Pogreſhenie strezhti. Is tiga Govorjenia sleherni Zhebelar lehku sastopi, koku potrebnu je, de on ob Zhaſu Maternizniga Praſhenia okul zheterte ure, kader Zhebele od Noſhne prenehajo, pred Zhebelnakam ſe snaide Zhebele ſvoje premiſhluje inu ogleduje; sakai katiri ta Zhaſ mozhnu lethajo de spredna konzhniza od Zhebel je Zherna, taiste Zhebele maternizo pogreſhajo, yſhejo, inu, kader taisto ne naidejo, tudi drugo sa lubu gorusamejo.

379. Kaj ſe gody, kader Materniza is Praſhenia v’ ptuje Payn saide? She N. 333. je rezhenu, de Maternize, kader is Praſhenia nasaj ſe vernejo vezh krat od blisnih Paynou letenja inu Shemenia sapelane v’ taiste saidejo: koker hitru ona v’ Payn pride Zhebele jo obſujejo, v’ Gruzhi ſe ukupei dershe, inu med sabo savolo navsetiga Ptuje Maternize Duhu ſe sazhnejo ſhipati, klati inu moriti, sadenz lotijo ſe tudi ptuje Maternize, ene jo ſhiplejo sa Repetnize, druge sa Noghe Zelle ure dougu, preden taisto umore.

380. Koku ſe more ta Zhaſ pomagati? Voiska ta med Zhebelam inu ptujo Maternizo v’ Paynu posna se pred Paynam, kir Zhebele med Shrevenzo ſe nepokoine sadershe. Sposna leto Zhebelar, more one hytru Payn bres Prevurazhania odpreti, inu on bode na Dnu tega Paynu Maternizo v’ Gruzhi ali Kepi obdano od Zhebel neſhau, taisto more on reſhyti, sapreti, inu ſvojmu pravimu Paynovu, katiri jo pogreſha, poverniti, inu dati.

381. Per sdaunei pogreſhene Maternize te slabe Paynovi ſe enujejo. Katiri paynovi she sdaunei Maternizo ſo pogreſhli, theshei taistem pomagati. Ny ta Payn, katiri sdaunei ob Maternizo je priſhaumozhnu Zhebelen, inu s’ Blagam dobru preskerblen, malu od niega ſe je dobriga saupati, inu redku katiri ſe sbulſha ali k’ Mozhy pride, deſilih druga Materniza ſe temu da, inu taisto gorusame: nar bulſhi je, taistiga Trotam po Nauku N. 166. Glave poresati, inu na eniga drusiga slabiga povesniti.

382. tim mozhnem s’ drugo Maternizo ſe pomaga. Je pak Payn Zhebeln inu s’ Blagam previden, ſe Zhebele v’ prasen preshenejo inu saprejo, de Maternizo novezh pogreſhe, katiru ſe is Shemeina Zhebelniga sposna, med tem ſe v’ sprasnenim Paynu trotovi Salege Glave poreshejo, taisti sapre, inu v’ Gobouſhi saperta Materniza postavi, h’ katiri perſujejo ſe te pregnane Zhebele, one taisto obſedejo, od Shemenia potihnejo, inu zhes 2. Ure ſe nym spusti, toku jo poterdijo: katiri Trotam Glave ne poreshe, Maternizo v’ Poklaina Navarnost postavi; sakai ſo terdouratne, is Trotove Salege ſe sanashajo ſame taisto srediti, svale pak le Trota.

383. Pomuzh v’ Maternize Pogreſheniu inu Pomankaniu vſe Maternize. V’ Pomankainu perpraulene Maternize, po Navuku N. 132. Snajo ſe tega Zhebele v’ drugi Payn, katiri ima Zhebelno salego, de is taiste Maternizo sastavi, na krishem, inu tega drusiga v’ tega s’ Maternizo red pregnati: ali ſe is eniga drusiga Paynu ena sastaulena Materniza, v’ Smankajnu pak tudi te, po Navuku N. 237. 240. 249. Zhebelna Salega v’ Payn ustavi. Bulſhi je to perou; sakai Zhebele skus Svalenie Zhebelne Salege pred k’ Mozhy pridejo.


XXXIV. Pogovor.
Od Snaminia Maternizhniga Pogreſhenia.
[uredi]

384. Snaminia pogreſhene Maternize potrebne snati. Sastopili ſmo ne le Shkodo, v’ katiro Payn pride skus Maternize Pogreſhenie, ampak tudi Vishe, is katerim ſe takershnim Paynem supet k’ Maternize pomaga: ostaja nam she Snaminia naprei pernesti, is katirih en Zhebelar sposna Payni, katiri Maternizo ſo pogreſhli. Snaminia ſo doje: ene ſhelej, druge she sdaunei Pogreſhene. Ene inu druge v’ kratkim pregleimo.

385. Snaminie ſhelei pogreſhene Maternize per enimu Roju. Per enimu Mladizhu ali Roju, kateri Maternizo je ſhelei pogreſhou, zoll lehku je posnati; sakai Zhebele, koker hitru taisto pogreſhe is Repetnizam veliku Shemenie obude v’ Paynu: v’ temu, pred Shrevenzo inu po spredni Konzhnize Maternizo iſhejo, ſem ter kje tekajo, koker kader Rojejo istem Reslozhkam, de v’ Rojeniu ſe v’ luft spuſhajo, v’ Pogreſheniu pak v’ ſvoj, inu bliſhne Payni lashijo: zhes malu pak, kader taiste ne naidejo, ſvoj Payn sapuste inu na bliſhniga potegnejo.

386. Snaminie ſhelei pogreſhene Maternize per Srojenzu, ali Jallouzu. Pogreſhi shelei Maternizo en Srojenz /: katiru tudi ſe sastopi od Jallovih Paynou ali Rejenzou :/ toku on tudi teka ſem ter kje, inu is Trepetaniam teh Repetniz Shemenie obudy, vender maine koker per Rojeh, inu oni ſvoj Payn ne sapuste, tudi v’ druge ne ſylio, kir ſe sanaſhajo she Maternizo srediti; Satorei lete je teshej posnati. Lete sazhnejo Maternizo ſhelei vezher okuli 5. Ure pogreſhati. Roje pak okul 3. Ure.

387. Puſlednih Pogreſhenia drugu Snaminie. Per Srojenzeh inu Jallouzah Pogreſhenie Maternize ſe tudi is tega sposna, de, kader sadei v’ Payn ſe pihne en malu, Zhebele med Satuje beshe is Shemeniam inu Trepetaniam teh Repetniz; kir Zhebele katire Maternizo imajo smed Satuja Sylijo, verſhe, inu v’ Glavo ſe spuſhajo. Letem k’ Maternize ſe na enako Viſho pomaga, koker N. 377.

388. Per sdaunei pogreſheni Maternize popreiſhne Snaminia ne vejlajo. Je pak she 14. Dny ali vezh zhaſa preteklu, kar en Payn, body Roj, Srojenz ali Rejenz, ob Maternizo je priſhau inu pogreſhau, na popreiſhne Snaminia ſe ny sanesti; sakai Zhebele Dan na Dan maine tekajo, shemé inu Letje: Maternizo tudi maine pogreſhajo, toku de zhes nekatire Dny navadijo ſe bres nye biti, dokler Payn smiram slabſhi prihaja inu sadenz k’ nyzh pride. Sa te Payni druge Snaminia ſo potrebne.

389. Traglivost Zhebelna v’ Dellu Snaminie sdaunei pogreſhene Maternize. Med tim enu Snaminie je Zhebelna Traglivost ali Lenoba k’ Dellu; sakai one shalostne pred Shrevenzo pohaikiajo, kir druge Zhebele urnu na Paſho letje, pridnu Dellajo, one na Bradelnu postopajo, ſim inu kje lasijo, od Paynu raunu prozh ne lethje hitru nasaj ſe vernejo, s’ Veſejlam v’ Payn prezhe ne hitte, na Nogah nyzh ali zoll drobnu inu redku Obnoshno is Paſhe perneſejo.

390. Truma teh Trotou Snaminie sdaunei pogreſhene Maternize. Drugu Snaminie sdaunei pogreſhene Maternize je velika Truma teh Trotou; sakai, kader po sgublene Maternize Zhebelam Zhaſ preſeda, one Trote ne le ne preganiajo, ampak taiste tudi rede, sgol Trote Sastaulajo, inu dokler she kej Medu v’ Paynu imajo, te od drugih Zhebel pregnane Trote pod Streho usamejo, toku de sadnezh vezh Trotou, koker Zhebel ſe v’ Paynu snaide.

391. Reslozhik Salege Trotove per obhojenim inu neobhojenim Paynu. Snati je, de Zhebele, katire obhojeno Maternizo imajo v’ Stranskim Satuje od Gnesda, koker tudi spred inu sadei Gnesda, kir vezh Dejl veliku debelſhi je Satuje, inu Piskerzhi sa polovizo vezhi, koker Zhebelne v’ Gnesdu, Trote redé; kader pak Maternize obhojene nimajo, Trote v’ Gnesdu v’ Zhebelnih Piskerzeh tudi ſem ter kje restreseni nekei na Dne, nekei na Verh inu nekej na sredi Satuja redé: inu v’ enim Piskerzu po vezh Jaiz ſe naide saleshenih ene na Dne, ene na Srede, inu druge per Verhu taistih.

392. Reslozhik Trotou per obhojenim inu neobhojenim Paynu. Od tod pride tudi Reslozhik enih inu drugih svalenih Trotou, svaleni v’ Trotovim Satuje sunei Gnesda, kir po Navuku N. 59. taiste Piskerza ſo vezh, koker Zhebelne, Trotje ſo velike; svalene pak v’Gnesdu v’ Zhebelnih Piſkerzih veliku mainſhih, tudi Trotje ſo mainſhi, med Zhebelam inu gmein Trotmi sreidne Postave; sakaj, kir v’ Gnesdu Piſkerze ſo mainſhi, taiste Zhebele perdellajo en malu, inu kader ſe Trotje svale, to Satuje ny raunu, temuzh ostudnu, sterganu, inu smezhkanu vidit.

393. Bresmaternizne Zhebele is Trotove Salege na Maternizo sabston sastaulajo. Vedit inu snati je raumnu toku, de Zhebele shejlne supet k’ Maternize po taiste Pogreſheniu priti, vſo ſvojo Mozh persadenejo, inu is Trotove Salege na vezh Materniz sastaujo, Maternizhne Zhoke naredé, Salego pitajo, grejejo, sadelajo, inu svale; kir pak is Pomankania Zhebelneh Zhervizhou Trotove sa Materniznu Sastaulaine inu Pitajne te Sastave vsamejo, ſe srote Sapelejo, inu na mesti Maternize, kir vezhi ſo Zhoki, tudi vezh inu navadne Trotje is teh ſe svale.

394. Katiri Zhebelar ta Rislozhik nevej, dostikrat ſe sapele. De is tem uboshnim Zhebelam red tudi en nesejdne Zhebelar, katiri v’ Gnesdu Paynu Salego Jaiz ali Zhervizhou, Maternizne Zhoke ali Sastavo naide, sapelan ne bo inu miſliu, de Payn obhojeno Maternizo ima, nalash en inu drugi Reslozhik tukei dalſhi ſim popiſou. Satorei nima on takerſhni Payn na myru pustiti is sapeliviga Upania obhojene Maternize, sizer sa Plazhilu ſvoje Nevednosti prejeu bo v’ Paynu en kup ostudnih Zhervou inu en malu paizhnatiga snedeniga Satuja.

395. Kaj tedei je Zhebelarju sturiti? Temuzh on more zhes nekatire Dny, de v’ tem Salega sraſe inu sadelana je, Payn supet odpreti inu ogledati, toku bo is sadelane Salega lehku sodiu ali ſo Zhebele ali te mali Trotje: sna tudi Zhok is Knofelzo en malu odpreti, sa vidit ali v’ taistim Materniza, ali en butasi Trot sadelan. Naide pak v’ pervim bartu vezh Jaiz v’ enim Piſkerzu sleshenih, ſe ni treba dalei na Maternizo sanashati, samuzh h’ taiste more ali Paynu pomagati, ali na drusiga povesniti.


XXXV. Pogovor.
Od Zhebelniga Spolu.
[uredi]

396. Piſarjou od Zhebelniga Spolu resdejlene Miſly. Sposnania Boshijga Uzheniki inu Piſarje v’ nar vezhih Boshjih Skriunosti Popiſvaniu niſo v’ Miſlih taku ſylnu resdejlene, koker ſo Zhebelarſki Piſarje v’ Zhebelniga Spolu Rezhyh. Veliku, Shtevenia ne vejm, ſim moje Dny Buku prebrau, inu dva neprideta ukupei: ti stari maine reſvetleni zol preproste, smiſlene, nereſnizhe Rezhy napreiguaſijo, ti mlaſhi sadani pak skus Skuſhno ble reſvetleni premodri ozhejo videni biti, eden pred drugim nasnanſhi Miſly na Dan perneſejo.

397. Miſly moje sa Reshnizo nepostavim temuzh teh Vuzheneiſih Sodbe podloshne sturim. Jest, katiri ſim ſi napreiuseu skus to Popiſuanie to gmein Lestou, katirimu is lubesni tudi v maternim Jesiku piſem, en malu reſvetliti, is nikomer ne miſlim v enu beſednu Pripiranie ſe podati: samuzh shelim le samu Shejlam, od katirih nekateri spodboden bodo snati ta Zhebelni spol, sadosti sturiti, inu Miſel mojo Katire moja dougu Lejt Skusſhna me je previshala, kir ne kej noviga vuzhity, ne vuzhen ſe skasati ne shejlim, da povedati tegnem vender Katirim vuzhenim v’ Pest priti, snaidejo taiste po Skuſhne mojeh Skuſhen mene v’ Miſlih sapelaniga, proſim mene podvuzhiti inu previshati, volan inu perpraulen ſim vſelej Beſedo ozhitnu nasai vseti.

398. Maternize Shenshkiga inu Trotje Moshkiga Spolu Previshanie. De Materniza shenskiga, katira Zhebelne Jaiza leshe, inu Trotje, is katirim ona ſe pomeſha, moshkiga Spolu ſo ne previsha mene tulkain drugih mojeh Deshelnakou Sprizhuvanie N. 357. koker moj dober Pogled kir vezhkrat N. 361 vidiu ſim taiste is Praſhenia poverniti is odperto oteklo Maternizhno Poſodo, inu Trota is ven viſhezhim Udam, toku de enu inu drugu ta Zhebelna Kosha, bulſhi Lepina pred mojem ozhmy N. 361 prekriti ni mogla, debi is Udov eniga inu drusiga nebiu posnan.

399. Daleine Maternizhnu Previshanie. Sraun tiga v’ zhaſu tega Rojenia inu Dellania Pregnanzou vjeu ſim mnokatiro Maternizo, v’ stiſneni Roke hraniu, inu sneſhou, de v’ taisti N. 3. vſe tem o zhebelnih Piskerzih sastaulenim enake svetlje jaiza ſo sneshle. Katiri Beſedam mojem neverjame ob Zhaſu Rojenia, kir zhebele od Rojenia skus Deshevije sadershane te obhojene Maternize pokolejo inu pred Shrevenzo vulezhejo, taistih, koker jest ſim sturiu, nekatire ne usame inu is Britlo podougastu sadni Shivot ne prereshe, taku bode neſhou Jajzhnek poven enakih Jaiz.

400. Skasaine od Maternizhniga Spolu. Reshnizo to poterdi tudi govorjenie sgornu od N. 388. inu poterjenu bode od N. xx od bres Maternize Pajnou, de namerzh, kader en Pajn ob Maternizoo pride inu k’ taiste ſe nemu nepomaga, obene Zhebelne Salege vezh ni sagledati, kir vender, Kader Materniza Zhebelne Jaiza bi ne legla, samuzh Zhebele ali Trote, usaj Jaiza Zhes dougu Dny bi ſe mogle Zhebelne v’ Pajnu snaiditi.

401. Skasaine Trotoviga Spolu. Nad trotovim Moshtvam katiri ſe spremiſhluje teh Zoll nar mainſhi Shkoda je, taisti ne vjame nekatire, inu zhes Perſſi per Repetnizah polagama ne ſtishka ukupei, taku ſe tega sadniga ſhivota konz reſpozhi inu niegovu Moshtvu v’ podobi Koshza beliga Zvierna ali Nitki med dvema vezhim dougu okroglim Prizhami v’ Sredi snaidenu ſe isſuje inu perkaſhe. Maternizhni tedej inu Trotou Spol je snan, nesnan je Zhebelni.

402. Zhebele ſo Shenskiga Spolu. Delloune Zhebele ſo Shenskiga Spolu, katire tudi Jaiza leshejo, is katirih ne Materniza, ne delloune Zhebele, temuzh Trotje le samu ſe svale ali srede. Postavo leto previsham ne is Urshoham, katiriga naprei perneſti nimam: ne is snotreiniga Zhebelniga Shivota Udou, katire k’ temu uſhafane she niſem sposnau, temuzh is nyh ſadja, ali bulſhi govoriti Saroda ali Poroda. Dve od mene sturjene Skuſhne ſo mene k’ tem Sklepu ali Sodejna napelale.

403. Sgodik is Pajnam per malih inu velkih Trotih pomeſhanih. Perva ſkuſhna: pred 6 Lejtem neſhal ſim pred enim mozhnim Paynam med vezh velikem Trotmi tudi ene teh maihnih N. 392. v’ katirih sagledaniu ſodiu ſim inu dershau to sa ſnaminie, de Pajn ali Maternize, ali taista je jallova. Is Zvibla priti, odprou ſim taistiga, inu pouniga Trotove na straneh, inu v’Gnesdu Zhebelne Salege neſhal; med posdno pak neſhau ſim tudi v’ Gnesdu ſim ter kie maihne Trote sadela, saperu ſim supet Pajn inu taisti zhes nekatire Dny je 2. Roja dau.

404. Male Trotje niſo Snaminie pogreſhene ali Trotove Maternize. Previſhalu je to mene, de te mali Trotje niſo Snaminie pogreſhene ali Jallove Maternize, koker Goreinzi menijo, de ta Zhaſ Zhebele te male rede, kir sraun enih inu drugih trotou neſhau ſim Zhebelno Salego, inu Pajn dvakrat, enkrat is obhojeno, v’ druge is neobhojeno je rojou. Sraun ſo mene Miſli obhajale, ſoditi, de Zhebele morejo Shenskiga Spolu biti, katire Jaiza sa ene inu druge Trote leshejo. Sa priti v’ Sposnanie te Reshnize, sazheu ſim

405. Shkuſhna is odvſeto 3. Paynam Maternizo. Drugo Shkuſhno: Vſeu ſim 3. srednu mozhne Payni A. B. C. Katiri ſo imeli obhojene Maternize, Trotovo inu Zhebelno Salego, oduſeu ſim tim Maternize, inu ſleherniga na ſvoje Sheliſhe perstavu. V’ Zhaſu pol ure sazheli ſo Maternize pogreſhati, obudle ſo veliku Shemenie, med Satujam, v’ Paynu, inu na unanie konzhnize ſem ter kje ſo tekale, inu Maternizo skerbnu iskale.

406. Sastaulene mlade Maternize na Teden ſe poreshejo. Napokei ta terpu je do druge Vezher, vender smiram maine, tretje Jutru bilu je vſe tihu inu myrnu, de ſodiu ſim, de po Nozhi is Zhebelne salege Maternize so sastaule. Koker tudi od trekiga Dne na Teden, kir supet Payni ſim odperu, v’ A. neſhau ſim 1. v’ B. 2. inu v’ C. 3. Maternize v’ zhokeh popolnuma sadele, katire sapored ſim poresau, oduseu, Payni supet saprou, inu na pervu Sheliſhe perstavu.

407. Napokei Zhebele v’ Pogreſheniu teh odvſetih Materniz. V perstauleni Paynovi enako koker popreiſhni bart reſejali ſhemeli, inu tekali is Reslozhkam, de B. na drugi, C. na tretje Dan je potihniu; A. Pak naprei tekau, vender Dne do Dne maine, koker tudi maine je lethiu, inu maine obnoshno neſhu. Sodiu ſim istega, de vnih Zhebelne Jaiza v’ tim ſo ſe sgodile, inu ististih svalenih Zhervizhou supet Maternize sastaule; puſledni pak is Pomankaina prave Salege sastavit ni mogu.

408. Podoba teh mladih odvſetih Materniz. Vsignu ſim ſe dalei Zhes odvusete Maternize, is Jeglo ſim spodei per Glave Zhoka odperu, Materniza Paynu A. Je shivela inu ſhiva bila: Paynu B. tudi obedve ſo ſe gibale, vender beleiſhi ſe vidle: Paynu C. ena ny shivela, te druge dive shive ſo ble belle. Payni ſim supet en Teden per Myru perstaulene letheti pustil, sa vidit, kaj med tem Zhebele sazhele bodo.

409. Per enim ſamem Paynu je she Mateniza ſe sastaulena neſhla. Na 15. Dan odperu, inu ogledau ſim eniga sa drugem novezh: per A. ny blu vezh Maternize sastaulene, neſhu ſim vender v’ Gnesdu v’ Zhebelnih Piskerzih Jaiza restreſen po 1. 2. inu 3. v’ enim sdei na Dne, sdej v’ Sredi, sdei per Verhu sneſhene. Per B. ny blu vidit ne Maternizniga Piskerza, ne Jaiz, ne Zhervizhou; C. Pak imou je eno she ne popolnuma Maternizno Sastavo v’ Podobi vezhiga Zherva sadelano, katiro ſim supet odtergou.

410. Sodba zhes to. Ponavade perstavu ſim Payni, katiri pokoini ſo ſe skasali, svunei C. Je 3. Dny po malem reſajou. Sodiu ſim de v’ A. Sastaulene Jaiza bodo sgol Trotje: v’ C. ſo ſe mogle malu pred odvſeto obhojeno Maternizo sneſhene Jaiza snajditi, is katirih svalenih Zhervizhou so Zhebele to Maternizo sastaule, inu s’ tim drugim taisto pitale, poſhihmalu pak taiste ne bodo vezh naidle.

411. V’ Paynu A. Sneshla ſe je sgol Trotova Salega. Koker ſodiu ſim, toku tudi na 21. Dan per 3. obiskainu: v’ Gnesdu A. Blu je vſe pounu, nekatirih she sadelanih Trotou inu taistih zhervou, ter med nym v’ Maternizhen Zhoku tudi en velik belli Trot sadelan; ta Payn po poresanih Glavah ſim na drusiga povesneu. V’ B. vidli ſo ſe en vezhi Zhervie, katiri ſo she kasali, de bodo Trotje v’ Gnesdu. V’ C. Pak vidlu ſe je nekei Jaiz, nekei Zhervizhov srednih, is katirih ſe ny moglu soditi kaj ſe bo isvalilu; satorei ſim enigainu drusiga en Teden perstaulene pustiu.

412. V’ glihi Viſhe v’ Paynu C. Sadenz kir ſim te dva pusledna zhes Teden ogledau, neſhau ſim v’ B. v’ Gnesdu maihne inu na straneh velke Trote, inu med nym veliku Maternizhih Zhoku. v’ taistih bli ſo tudi velike Trotje, eden sadelan is Zherno butasto Glavo, ta drugi nesadelan. V’ C. bili ſo tudi oboje Sorte Trotje, vender redki sadelane, inu v’ 3. zhokeh velike Zhervie Trotovi. Satorei tudi obedva po poresanih Trotovih Glavah na druge Payni ſim povesniu, kir per obenim Paynu Zhebelne salege ni blu sagledat.

413. Sklep 1. Zhebelne Jaiza samu Materniza leshe. Sklene ſe is tiga de Materniza samu Zhebelne Jaiza leshe; ne Maternizhne, kir taiste is Zhebelne Salege po odvuseti Maternizi shelei Zhebele sastaulajo: tudi ne Trotove, kir Zhebele po odvuseti Maternize zhes dougu inu smiram naprei obduje sorte Trote rede: samuzh le Zhebelne, kir po odvuseti Maternizi zhes 4. tedne med samem Trotmi inu Zhebelam ny ene zhebelne Salege v’ Paynu spregledati.

414. Sklep 2. Zhebele leshejo samu Trotove Jaiza. Dallei ſe sklene, de Zhebele so ſhenskiga Spolu, katire ſamu Trotove Jaiza leshejo ne Maternizhne, kir po sdaunei pogreſheni, kader ny vezh od popreiſhne Maternize v’ Paynu popuſhenih Jaiz ali malih Zhervizhu, ne samorejo ene Maternize per vſim svojem Persadeniu srediti, sakaj desilih is ſvojeh Jaiz na Maternizo sestaulajo v’ Zhokeh, is taistih ſe le Trotje svale: tudi ne Zhebelne , kir po sdaunei pogreshene inu svalene popreiſhni Zhebele nikoli vezh v’ Paynu ene Zhebelne Salege ny spregledati. Samuzh le Trotove, kir le Spomlad, dokler ſhe eniga Trota ni sagledati, inu zhes lejtu, kader ob Materenzo pridejo, zhes dougu sastaulajo in vajle.

415. Sklep 3. Trotje obene Jaiza ne leshejo. Sadnez Trotje obene Sorte Jaiz ne leshejo: ne Maternizne; Kir po taiste sdaunei pogreſhene, desilih oſe pounu yh je v’ Paynu, taiste ne morejo srediti: ne zhebelne, ne Trotove; kir Spomlad, ja she po Sime per mozhnih payneh Zhebele inu Trotje ſe valje, kir she Trota ni sagledat, inu tudi po pogreshene maternize, inu nye Salege popuſhene Svaleniu nikoli ene Zhebelne sastave v’ Paynu vezh ny viditi.

416. Trotje Mandelze te Maternize, od Zhebel ſe ne vej. Samuzh ſo Moshkiga Spolu, katiri is Maternizo ſe pomeſhajo inu taisto rodovitno sture, koker skasanu je od N. 350. Ali pak Trotje tudi is dellounim Zhebelam, kei, kdai, koku, inu kulikrat ſe parijo inu pomeſhajo, ali Bug Zhebelam, koker kukush inu druga kuretna bres Parjenia Jaiza neshe, deſilih taiste ſe nesvalje, je to ſuſebno lestnost bres Parjenia Jaiza neſhti udeliu, is katirih Trotje skus Pomuzh te Paynovnie Gorkute inu Sape ſe svalie, sposnam Nevejdnost mojo.


XXXVI. Pogovor.
Od Zhebelne Klaje Medene.
[uredi]

417. Vedna Skerb per Zhebelah. Deſilih Roje, Srojenzi inu Rejenzi naſhi eni ſo srezhnu obhodilu, drugim pomagali ſmo k’ Maternizi po pogreſheni pervi, nima Zhebelar miſliti, de opravila niegove ſo per Kraju, inu siher bres Skerby saspy: Doushnost niega je, Payni sunaj inu snotrei pogostu ogledati, kaj ſe s’ nym gody? Kaj sa eno Pomuzh inu streshbo potrebujejo? Sakaj Zhaſ ſo lazhne v’ pomankaniu Paſhe, Zhaſ opadejo yh bolesni, Zhaſ nadleshane ſo od Shiurashnikou. Enu sa drugimu ozhemo napreivſeti v’ naſhimu podvuzheniu.

418. Lakote ſnaminie. Lakote Zhebelne Snaminie je, kader v’ Mreſhah na Robu Satuja redku ſedie, sa Noghe, koker Paizhne viſijo; po Dne inu Stranizah restrepene inu lene poſedajo, inu malu ſe sprehajajo, sdroblen Med inu Voſhek pred Shrevenzo noſio: Vulazhjio pakinu bruſijo pred Shrevenzo restergane snedene Mladizhe, snaminie je, de ſe nym Zol Sylla gody, inu de v’ Pomankanju Klaje she ſo permorane od Salege Shiveti.

419. lakota Payni osſlabi. Shkodliva Zhebelam je lakota; sakaj, kir malu je Klaje, Materniza ne le od Zhebelniga Sastaulania preneha, ampak tudi szagane Zhebele od Salege ſe shive, sastavo restergaijo inu pokonzhanio, nym nyo v’ Miſly se vezh Dellouzam ſe nagmirat, temuzh kaku v’ ſvoje Potrebe Shivlenie by perhranile, kir pak od Stran saroda ny, od druge Zhebelnu shtivenie N. 30. 90. ſleherni Dan doli jemle, Paynovi v’ Kratkim opeſhajo.

420. Klaja Zhebele lene ne stury? Delezh v’ Miſlih saidejo, kateri menijo, de skus Klajo Zhebele ſe Traglivosti navadjo, inu kader Zhebelam snotrei ſe poklada, na Paſho maine lethe, inu maine noſijo inu dellajo: by tu bilu v’ obilne unaine Paſhe, na taisto bi ne shle, dokler kar ſe nym vloshy, ne saushijejo; Kir vender vidimo, de v’ velkim Zvejtu Klaje ſe nedotaknejo, temuzh veliku vezh unaino Paſho, koker sdrauiſhi inu sdajovitniſhi lubijo.

421. Klaja Zhebele pridnei stury inu ny savershena. Bulſhi tedej je Zhebelam od vezh, Koker premalu pokladati; sakai ſe nym od vezh da, one zhes potrebo ne saushijejo, temuzh v’ Satuje hranijo, k’ sbulſhainu Paynu, k’ Dellu Voſka, k’ Reje Mladiz. K’ Nagmirainu Dellouzou obernejo, inu kar nyh potrebe ostaja, Zhebelar pomladenu Jeſen supet v’Paynu najde, inu tulkain teshy priklade is ſvojeh Paynou isſname.

422. katiri med sa Klajo. Zhiste body ſe iszhien med bres Ognya, ali v’ Satuje Med je zhebelna nar bulſhi Klaja, Spomlad jest Kladem iszhien med, dokler Paynovi k’ mozhy ne pridejo, inu zhes Satuje ne saſedajo; sakai taistiga nemorejo sgreti, le drobe, veliku ſe resneſe, inu kir ven bruſhijo te ouratenze vaby: kader ſe saſedajo bulſhi je v’Satuje, ne savolo Medu Reslozhka, temuzh kir v’ Satuje vezh preimejo. Med 6. F zhistiga Meda ſe dene 1. F. Vode, de je koker Shok gosti.

423. Katiri Med je shkodliu? Med pak neſme is oſemrajenga Paynu biti N. 53. Sizer Paynovi ſe vsemradjo inu pomerjejo ne ſme tudi v’ meſ priti Zhebele, she maine Salega nesgodna, katira raunu taku je shkodliu. Med is merletin ali mertvih Paynou, inu skiſhan ni varen, tudi ne sunei vſiga drusiga Pomankania Klasti. Obnoshina deſilih med Klajo pride, ne shkodie, v’ Satuje Zhebele taisto popuste, v’ szhienimu na Verh Poſode stopy, inu ſe med Medizo posterga.

424. Med sa Klajo varvati. Hrani ſe Med sa Klajo perpraulen na ſhuhim Kraju, de ne kiſha, sagernen pred Miſhmy, na Polize ali viſeoz pred Mraulam: med taistiga ſuſebnu varvati ſe ima Kruh inu moka; sakai od eniga inu drusiga sazhne kiſati, Zhebele popokajo ali grishove postanejo. Vender ne Shkodje szien, dobru spraulen v’ leſeni Poſody 2., 3. lejta star, deſilih je terſhi, inu kiſou ny: ali tega v’ Satuje rade veſhe poſedejo, prepredejo s’ Payzhnam, inu Zhervie sluknajo, ſuſebnu kader ſo ſe Mladize v’ niemu valjle.

425. Med koku ſe zhebelam klade? Spomlad klade ſe szhien en malu na Serjauzhi segret, de taistiga Zhebele obduſhe, inu kir zhebele savolo Mrsa is Gnesda ne gredo, dvakrat v’ Tedni, dokler Paſhe ny, vulije ſe ena s’Verham Slizha na eni 7. Zolle dougo sgorei koker Neshke s’ oblano tanko Deshko ali Shintel, katiri pod Gnesdu ſe pahe: kader Zhebelle ſo mozhnei, inu gorkeje vulije ſe v’ koritze is Shebinam perdelanu, de Zhebele ne potonijo.

426. Kaku Satuje Medenu? Polejtu daje ſe v’ satuje, na dalei Dny po 1. ali 2. Funtou pa enkrat ali na kobilzhe na 2 nogah po konzhu stojezh, ali poloshy ſe v’ Payn na eni leſeni Rogovile, de taistu Zhebele ne perlothajo, inu lashei ſe sprasnen ven vsame. Satuje ſuſebnu to belu, ne na kupu, temuzh sprestertu savolo Veſh inu Zhervou hrani ſe v’ saperti Hishe ali kamre, bo ſhlushilu sa Priklade: to zhernu pak ſe opare is vurelun Kropam, sprestertu inu poſhuſhenu hrani, de kader vezh ukupei taistiga pride, se spreſha.

427. Roje ſuſebnu je dobru paſhti. Roje ſuſebnu jest is Medeno Klajo ſyllim, de kir malu Della imajo sa taisto shraniti, permoram yh vezh Satuja sturiti, koker Zhebele is satujam hitte, taku hitti tudi Materniza is salege ſastaulaniam. To obilnu Pokladaine taistim terpi per meni, dokler od satuja dellati ne prenehajo, pokashejo enkrat Robove Satuja dougu ali le po malim nym kladam, sakai ſo she s’ popreiſhno Klajo v’ Satuje shraneno prevideni.

428. Dobizhek per Rojeh te Klaje. Od tod pride, de vezh Dejl Mladizhe moje pred Aidovem Zvejtam Poſodo zhes Polovizo napounijo, inu is Zhebelam satuje vſe, tudi sadei vſe je natlazhenu, ob Aydi pak vezh Deil satuje k’ sadne Konzhnize perdelajo, Payn is Medam napounijo, inu vezhkrat v’ Priklade kaj Satuja narede inu Medu nanoſijo, katire druge lejtu obernem sa Payni stariga Della pred Aydo v’ taiste prekaditi.


XXXVII. Pogovor.
Od druge nesnane Klaje zhebelne.
[uredi]

429. Zhebelam by ſe radu vſe vselu, nyzh ne dalu. Lakomnost, sa vſ Dobizhek Zhebelni v’ moſhno sprauti, je nekatire zhebelarje pregnala na druge Reje ali Klajo teh Zhebel miſliti, sa skusi taiste, koker bulſhi zene Zhebele v’ Pomankaniu unaine Paſhe preshiveti, Med pak vſ predati, inu Dnarje v’ Skrino ali Ladizov skriti. O Prekainost tega Zhloveka! Tem ſim preslab napreipriti, prossim taiste, per meni Shlushbo useti, jest nym oblubim dobro obilno Myso is mojem kojnmy per Resanze.

430. hruſkova Klaja. Med tim nekatiri kuhajo Hruſhove Kerhle, drugi Hruſike preſhajo, Vodo ispreſhano per Kaſhnem ognyu kuhajo toku dougu, de taista ſe s’gosty, koker en tanki Shok, ner bolſhi dershe godne Tepke, Shok potem prezhede skus eno Rutho, sakai to goſhavo Zhebele v’ Koritzu puste; kuhaine terpy dokler tretje Dejlu ſe povure: katiri jed Zhebelam Sbulſhat ozhejo, denejo zukra v’ meſ, ali poloviza Medu Szhieniga.

431. Skuſhan is Hruſhkaminu Dynam. Skuſhne volo spreſhan ſim tudi jest Hruſhke, Tepke imenovane, dobiu ſim en verz Vode tanke. Kir sgostiti ſe ny othela, desilih zhes polovizo povureti ſim pustiu, hraniu ſim taisto v’ hladnim Kraju, debi nekiſala vuliu ſim v’ Glasha Verh Mandelnou Ojle: Spomlad, kir zhebelam od tega Klasti ſim miſliu, neſheu ſim s’ Jeſih. Enaku skuſhau ſim Vodo od spreſhanih Dyn, Katira ſe je Zol uſemradla.

432. Skuſhna is Zukram. Svejtiejo eni zuker v’ Vode ispuſhen inu kuhan: tega ſim tudi skuſhau, inu sneſhou veliku drashei Klajo, koker Med: yelo Zhebele ga resh rade, inu ga jest Zhaſ na Meſiz enimu Paynu sa en Orih dajem, Kir je gorezh, inu stury, de materniza vezh Jaiz leshe: ali taistiga stanavitnu dajati, nesdravu dershim, Zhebele prevezh ſhuſhy, tanke inu Zherne ratajo.

433. Zuker Skodliu inu prehizig. Reizhani (to je, te katiri blisu Mesta Rekha per morju prebivajo na Krainskim) sprizhuvati more, de ob mojem zhaſu, ker zukrene Fabrike v’ Rekhi she ny blu, Zhebele ſo nym, savolo dobre Paſhe po taistih gollih hribih, dobru sturile; sdei pak, kar tamkej je fabrica, kamer v’ sazhetku mozhnu ſo letjele, inu Zuker jedle, ſo zol doli pershle, de delezh okuli zhebele ni spregledati.

434. Grosdia vinu po redku inu malu dajati. Grosdie Vinsku ſim jest preſhau inu polovizo povureti pustiu. Taistiga ſo zhebele vushile, meni pak ne le enaku draga Klaja, koker Med ſe vidi; ampak tudi prekishla ſe meni sdy: satorei ne poterdim, de eni Vinu med Med blodijo; sakai kar nym zhes Potrebo prebya v’ Piskerze hranijo, inu od tega she drugi Med v’ Payneh skisha. Sna ſe vender redku inu malu v’ dougim Paſhe pomankainu, kar sprut poushijejo od nar slaiſhiga stariga Vina med Medam Klasty.

435. Skushna is sladkim Leſam inu Roshizkam. Raumnu tudi Skuſhno ſim sturiu is sladkem leſam, Suss Holz inu Roshizkam, Losch-korndl uſeu ſim sleherniga 1. Funt, vuliu ſim Vodo zhes, 1. Dejlu povurou, spreſhan, inu skus Rutho prezhediu, kar ukupei je tego imelu tulkain ſim iszhejeniga Medu perdiau: Zhebele ſo zhistu polisale; ali spasnam, niſem ravnu gledau, zhe tai tim je sdajalu, ali shkodvalu, kir malkrat, inu vezh Dejl sa vidit ali jedle bodo skuſhau.

436. Skuſhna is Zhesplouzam. Nar vezhi inu nalash sturiena Skuſhna moja je bila is Slivam ali Zhesplam: Uſeu ſim dobru sgodne, kir ſo she pokale, koshize savergou, gosto saurety pustiu, hraniu zhes Simo na hladnim inu v’ ſuhim: spomlad odlozhiu ſim dva enake mozhy Roja A., B. katira skusinu skus is zhesplouzo bres druge Klaje rediu ſim istem Reslozhkam: odvagou ſim sa A. 5 F v’ en pisker gole Zhesplouze, od katira v’ tega drusiga odvagou ſim sa B. 2,5 F inu tulkain Medu iszhieniga s’ meſhau.

437. Taisto ſo zhistu inu rade jedle. En inu drugi Payn zhistu is koritza snedle ſo, inu drusiga niſo popustle, koker golo kosho inu Mreshe ali Shille. Veſelilu je tu mene inu ſim is Serza sheliu konz vidit, srediu ſim Payn A. do jeſen, Kir nauratenze ſo taistiga skonzhale: srediu ſim tudi B. Zhes ſimo da Spomlad, kir enake konz je sturiu. Obedva, sposnau ſim, Mladize sta redila, vender ble B. katire je tudi zhebelnei skus inu skus biu.

438. Sodba zhes skuſhno sturieno. Sneshau ſim tudi eniga inu drusiga Satuje, Shrevenzo, inu Payn snotrei gerdu is Zhebelnim Blatam, vender maine B. podelane. Sodiu ſim is Skuſhne, de zhesplova Klaja je premersla, inu Zhebele grishove stury. Satorei posvetivau ſim ſe is enim Vuzhenikam imenitnim Zhloveshkiga Sdravija, kaj by med zhesplouzh ſe imelu s’ meſhati gorkeiſhiga, de, kar zheſhple prevez od shivota zhebele shenejo, taistu by sapiralu.

439. Osdraulenika Vuzheniga Svejtuvanie k’ sbulſhanim Zheshplovize. Meni je svejtuvanu k’ 1 F zhesploviga Safta perdiati ¼ Safta od Oparenz inu 1/8 F Sheblou ali drusiga drobnu is shekaniga zhistiga Selesha na 24. Ure dougu noter namakati, potem ſame Saft toku dougu vureti pustiti dokler rata gost, koker Med, inu na to, Kir savolo Gorkote ſe she Zhedy, skusi eno Zhedno Ruto v’ Poſodo, v’ katire en Zhebelam lepu dushezhe prejetnu Seliſhe, koker Meliſa, Metha je sribanu, ſe prezhedy inu spreſha, shlajenu potem ſe hrany.

440. Sveituvanie is Zhesplouzo ſe bo naprei skuſhlu: koker tudi is Saftam turske Pſhenize. Svejtuvanie to perhranim ſe drugu Lejtu, kir sdej v’ Sime ne Zhespel, ne oparenz niſem dobiti mogou, skuſhat. Skuſhat miſlem tudi is Saftam od turske Pſienize Shtiblo, kir, kader Storouje je v’ Mleku, en taku sladke ne superne Saft koker Zuker v’ ſebi ima, katira Shtibla, de serne debelshi rata, bres tega ſe odshanie, inu Shvine ali v’ Gnoy verſhe: lete Shtible, bres Pirija, bodem drobnu isſhekou, skuhou, spreſhau, inu zhebelam pokladat skuſhau.

441. Med ostane vender Zhebelam od Boga dana nar bulſhi Reja. Skuſhau, pravim, bodem sa naprei inu aku dobru snaidem, Zhebelarjam osnaniu, ne de by jest ali ony is Skopusti Zhebelam Med prekratli, inu vſ Perdeuk predajali, sakai, je od Boga Vollu, kader Shitu mane prepovedan uſta prevesati, desilih ne ſaje, inu ne shanie, kuliku maine kratiti ſe ima zhebelam Uſhitik nyh lestniga Perdenka, katiri bres zvibla taistih nar bulſhi, sdrauſhi inu sdajovitniſhi Klaje je temuzh sa ſhluſhiti ſe taiste v’ Medenim Pomankaniu, de one od lakote ne umerjejo.


XXXVIII. Pogovor.
Od Zhebelne Grishe.
[uredi]

442. Katirim Bolesnam ſo Zhebelle podvershene? Preskerbeli ſmo ſe is dobro Klajo, da Novine saupamo ishajati, ali kaj pomaga ſhliſhimo, de zhebele mozhnu bolehajo inu umirajo ene od Grishe, druge od Kuge, skusi enu inu drugu snamo ob Upanie, Dellu, inu Premoshenie priti. Skerbeti vurednu je inu teh boleshen Snaminu inu Urshohe snati, sa skusi Sposnanie taistih te Nadluge napreipriti, inu tudi boune osdravit. Pomenimo ſe tukei od Grishe.

443. Velika zhebelna zhednost. Ne more ſe prehvaliti Zhednost teh Zhebel, katiro tulkain lubijo, de, akulih zhes vſo Simo, koker v’ Jezhi v’ Paynu, ne enkrat Gnoy nepopuste, samuzh da Spomladainiga Perstaulania v’ ſebi obdershe, de od taistiga tege she letati nemore, temuzh, dokler ſe nesprasnijo, koker Kobilze pred Zhebelnakam po Semli lashijo, inu skazhejo, potem shelei ſe spreletujejo inu v’ Payn vernejo.

444. Snaminie Zhebelne Grishe. Od Zhaſa tega Perstaulania enako Zhednost v’ Paynu dershe, inu le po opoldaskem koſilu v’ Praſheniu te Nagnuſobe v’ luftu ſe sprasnijo. So pak Grishove, Payn snotrei, spredna inu Shrevenza ne le, ampak tudi Satuje snotrei inu Gnesdu je gerdu podelanu, ter Repetnize inu Shivot od Gnoja ſo gerde vidit; satorei tudi nerade savolo Semradu noter prebivajo inu otheshne ſe skashejo. To je Snaminie te Grishe Zhebelne.

445. Smersnen Med v’ Paynu Grishe Urshoh. Bolesni te Urshoh eden je simski Mrash; sakai kader po Sime od Masha Med v’ Satuje smersne, Med terd postane ne le samu koker Kamen, de taistiga Zhebele sagreti inu jesti ne more, temuzh per obilnem Medu od Lakote umerjejo; ampak tudi vushenkast inu nasdrou gratu, de v’ sgodni Spomladi taistiga nemorejo vuſhiti, temuzh drobe inu pred Payn bruſhijo.

446. Skiſan v’ Paynu Med Grishe Urshoh. Od skiſhaniga v’ Paynu Medu pride tudi Grisha; sakai po Sime inu Spomlad ſo zhebele mozhnu sapijo, de per Shrevenze Voda ven thezhe, Sapa ſe na Satuje v’ kupei sbyra inu v’ medene nesadelane Piskerze steka. Med inu Voda pomeshanu sazhne Kiſhati, inu ta skiſhan Med ima v’ ſebi eno oistrust, katira Zhebele ne le od Shivota Shene, ampak tudi Zhreva poshkodje. Satorei Zhebele Med is Voskam sadelajo.

447. Klaje pomankanie Grishe Vrshoh. Vezh Deil pak Bolesen vstane od Paſhe inu Klaje Pomankaina Spomlad; sakai, deſilih Paynovi niſo prasni Medu, kir ta po Sime ſe je sterdiu, Zhebele ga nemorejo ogreti sa Jed, skiſhaniga sunei sadne Sylle ſe branijo, na Paſhe Spomlad tudi drusiga ne dobe do velkiga Zvejta, koker Vodo inu Obnoshno, katire ukupei smeſhajo, ouſhijejo, ta v’ Selodzu Zhebele Kiſha, inu Deveine v’ Zhreveh obudy. Satorei tudi Zhebele le v’ sgodne Spomladi inu ob drugim Zhaſu niſo sa Grisho bolne.

448. Pervarjejo ſe zhebele pred Grisho skusi Odejo po Sime. Pred Grisho Payni je lehku obvarvati, kir taiste Urshohe ſmo sposnali de Med v’ Payneh ne smersne, inu Zhebele, kir taistiga greti ne morejo, od Lakote neumerjejo N. 46. 48. prepiſou ſim taiste odeti. De pak savolo sterdeniga, skiſaniga Medu ali taistiga Pomankania Grishone dobe, koker hitru ſo perstaulene, aku ne na drugi, usaj na tretje Dan ſe nym ima na Sherjauze segreti Med pod Gnesdu pokladati.

449. Skus Medenu Pikladaine Spomlad. Pokladannie to potrebnu je vſem Paynem sploh nother da vezhi Paſhe, katira je ta perva tiga Drevia Zvetje; sakai katiri le tim slabeiſhim poklada, ta skus Duh sgretiga Medu te mozhneiſhi na Rop vaby, inu ſe potem zhes inu zhes med ſabo domazhe zhebele kolejo, slabé, inu moré ſe pak vſem zhes poklada, sleherni payn to ſvoje jej, shkodlni Med puſhaio, k’ Mozhy pridejo inu potem shelei, kir mozhneiſhi ſo, savushiejo.

450. Bolnim Zhebelam je sgodei pomagati. Tegne ſe vender pergoditi, de zhes vſe naſhe Persadeine ali po Sime per smersnenim medu, ali Spomlad skus skiſani Med inu obnoshno Zhebele Grisho dob, bolehajo inu slabe, more ſe taistem sgodei na eno ali drugo Visho sgodei pomagati; sakei zhe deli bolesen zhes Roko usame, nevarnei je, teshei, inu vezh Deil preposna je Pomozh inu osdraulanie.

451. Reslozhik od Mrasa inu Lakote prevusetih Paynou. Treba pred vſim je Zhebelarju snati Reslozhigk med Zhebelam od Mrasa inu Lakote osſlablenim. Oſlabe ali umerjejo od prevelikiga Mrasa, one is Glavam v’ Gnesda Piskerzhek sleshejo inu med Satujam na Kupu tezhe. So pak od lakote oſlabele, na Dne Paynu leshe ene shive, druge Mertve, te shive ſo uſe slabe inu is Trepetaniam teh Repetniz po Kruhu upiejo. Dokler she niſo mertve enim inu drugim je pomagati.

452. Pomuzh od Mrasa prevusetih Zhebel. Oſlablenim ſkus Mras ſe pomaga, kader ti Paynovi v’ srednu Topli Krai ali Hiſho ſe preneſejo inu v’ Temmé postavijo, aku le she ny samujenu k’ sebi pridejo, ſe ſegrejejo, inu skus Shemenie isdajo, de ſo she shive: ne Sheme taiste pomuzh je prekaſhna, Dershina je mertva; kir kader Mrash yh prevusame v’ 3. Dnyh, uſo Muzh sgube inu pomerjejo. Kader Mras Zhebelam preſeda, one v’ Paynu mozhnu verſhe po Sime.

453. Pomuzh od Lakote osſlablenih Zhebel. So oſlabele od Lakote, preneſejo ſe raumnu toku v’ mlazhni Kraj, odvsame ſe temu Paynu to dolejne Dne, Zhebele na taistem koker mertve leshezhe is Medam s’ Vinam smeſhanim en malu ſe pokrope, toku ſe sazhnejo gibati od Gurkute, ena drugo lishejo, inu sleshijo med Satuje: letem ſe na druge ali treki dan tople Med poklada. Se pak malu Zhebel gible, je she samujenu, vezhi Dejl je mertvih, te druge gredo ena sa drugo, inu is tem sadnim tudi Materniza, te sdoleine ſo mertve, inu teh sgoreinih redke oshive.

454. Slabu Mednem Zhebelam je Jeſen is Klajo pomagati. Paynovi eni inu drugi ne ſmejo ſe dougu na Toplim pustiti, tudi nye pervi Dan da Shitiga napaſhtai, temuzh le en malu pokropiti; szer kir ſe preobilnu najedo; Grisho dobe, inu Satuje podelajo. Nar bulſhi temu Jeſen napreipriti, tim lashijem Paynem, katire ſe sadosti niſo naneshli is Satujam stikama sadei zhes na Kobilze en Par medeniga Satuja vstauti inu taiste 3. Dny saperte dershati, inu redku spreleteti pustiti, de ſe ozhedijo.

455. Po Sime oſlablenih Zhebel Pomuzh. Po Sime od Mrasa ali Lakote oſlablene Payni eni v’ Hisho noſio gorko, Dne odvsame, Zhebele na Dne v’ Gnesdu smedejo, eno obilnu Shlizo Medu szieniga v’ ſesgane Janeshou tople Vode respuste, malu K’ Prahu sturjene Marjetize Korenine, Eberwurz, v’ meſh poshtupajo, v’ Gnesdu streſenu vuliejo, Payn s’ Erjuho preveshejo, de obena Zhebela ven nemore, inu perobernen zhes Nozh na gorkim pusty, one v’ ene ure is Shemeniam ſe glaſijo, inu v’ Gnesdu ukupei spravijo: drugi dan ſe Payn na Erjuho preverne, de na taisto te mertve padejo: potem Payn sabrejo, na mestu postavijo, inu is imenuvanim Medam sleherni Dan paſhejo.

456. Dober obilni Med zhebelna je narbulſhi Arznia. V’ Griſhe Zhebelne nar bulſhi je Med ſegrete dati, ne she bo sgol, ali smeshan; sakai kir tega dobe, one vſo shkodlivo drugo Klajo popuste inu ſe od tiga shivé: inu nym K’ Sdrauje nar ble ſhlushi, sakaj drusiga ny koker en od nar bulſhih Shelsſh inu Zvejta v’ Selodzu teh Zhebel skuhan Saft, ali is Shelſha vun isvlezhena Mozh. Satorej od tega Zhebelam sadosti: inu po Potrebi dati je nym nar sdraushi, yh greje, paſhe, napoy, koker Mleku Otroke, inu v’ kratkim k’Mozhy prideo.


XXXIX. Pogovor.
Od zhebelne Kuge.
[uredi]

457. Huiſhi Bolesen je Kuga. Huda Grisha per Zhebelah ali she huishi je Kuga; sakai Kader ta v’ Zhebelnak pride, inu ſe sgodei ne pomaga, en Payn sa drugim pod koſh spravi, inu Zele Zhebelnake sprasny: katira tulkain teshei je sadershati, kir Zhebele ene na druge na Rop hodijo, inu katirakuli is eniga kushniga Paynu Kei v’ ſvojga sanese, tudi ta Payn Kushen postane, inu Bolesen od eniga do drusiga ſe sprestira.

458. Kaj je zhebelna Kuga? Kuga zhebelna je te Sallege nesgodne v’ Paynu umerjenie, kader taiste ali Jaiza sapertki gratajo, ali Zhervize inu she mlezhne Mladize umerjejo, inu taiste Zhebele hitru nestrebijo is Paynu: s’ zhaſama ſe uſemradijo, katiri Smrad je Zhebelam tulkain superen, de she to blishno sdravo Sallego sapuste, inu sapuſhena umerje inu ſe tudi uſemradi. Taku ſe tu Hudu smiram dalei v’ Paynu sprestira, dokler Zhebele od Semradu ali umerjejo ali Payn sapuste.

459. Snaminia unainie te Kuge je teshku sposnati v’ sazhetku: Na Dne ſe obutaulajo, koker de by Piane bile. Unanie Snaminia te Bolesni ſuſebnu od Sazhetika, inu kader le Jaiza ali Zhervizhe ſe uſemradjo, je teshku resumeti, is drusiga ſe neposna, koker de Zhebele salostne, otoshne, inu trudne pred Shrevenzo postopajo, Repetnize nym doli viſſijo, s’taistim trepezhejo, nerade od Paynu slethie, is Paſhe redku ali malu Medu inu Obnoshne noſhijo. Sposnainie teh Rezhy poterbuje eniga dougu Skuſheniga pregnaniga Zhebelarja.

460. Lehku ſe sposna zhes dougu. Kader Payn she sdaunei je uſemrajen ali Zhebele na pogodne ſe uſemradjo, lehku je oposnati; sakai Zhebele ſame skerbe ſe pomagati; te na po godne gnile Mladizhe erjave Podobe pred Payn vulazhijo. Raumnu toku tudi, kir sdaunei uſemrajene Zhervizhe ſe gniloba k’ Piskerzu perſhuſhi, inu neſmerdi ſylnu, leto one restergajo, pred Payn erjavo v’ Koſhzeh, koker en perſhuſhen tabakarski Smerkel, bruſijo, katira med Perstmi smeta, gerdu ſmerdy.

461. Snaminia snotreine uſemrajeniga Paynu. Snotreine uſemrajenia Snaminia ſo: Kader ſe Payn sadei poduſhy, zhuty ſe en superni Duh koker ene garjove otrozhje Glave. Salega v’ Gnesdu je restreſena: Jaiza niſo bele inu svetlie, ampak temne inu erjave: v’ Dne Piſkerzou namesti Zhervizhou naide ſe ena Gniloba, katira ſe vulezhe, koker tabakarki Smerkel: Piskerza sadelane ſo noter uſhinene inu na Sredi s’ luknane: Gnesdu je plesnou vidit: v’ Paynu redku ali Zoll ſe ne najde Trotova Salega.

462. Urshohe Kuge ſo Dem, Pomankanie Duſhka, skodlive Roſe, sveplene Megle. Urshohou te Bolesni je veliku, koker ta Dem inu veliku Zhebelnu Kadenie, ter Pomankanie poptrebniga Duſhka, sakai Salega ſe saduſhi, katiro Zhebele, kader hitru ne strebijo, sazhne gnyti, ſmerdeti, inu jo Zol popuste. Shkodlive Roſe, inu Sveplene Megle Zhebelam Paſho skashe, de katire taisto noſijo, inu Mladize pitajo, bolehajo inu umirajo, ter aku mertve hitru ne strebjo, ſe uſemradjo.

463. Smrad mertvih inu grishovih Zhebel. Nezh maine Semrad od mertvih Zhebel, kader taiste Spomlad dougu ne strebijo, inu v’ Paynu gniejo: inu od grishovih Zhebel v’ Paynu satroſeniga Blata, Zhebelam to Prebivalſhe ognuſy, de nerade noter prebivajo, vezhi Dejl pred Paynam ali na Paſhe ſe gori dershe, inu Salego sapuste; taista od Pomankania potrebne Gorkote, premre, umerje, gnye inu ostudnu ſmerdy.

464. Vezh Dejl ſe uſemradijo ali is Pomankania ali savolo sleht Klaje. Nar vezh pak ſe uſemradjo ali savolo pomankania Klaja, ali kader ſe nym sleht Med Klade. Smanka Klaja, sapuste one Salego pitati, inu greti: namesti Medu med obnoshno Vodo meſhajo, od eniga inu drusiga Salega slaby, umerje, inu gnye. Se Zhebelam skiſan Med daje, ali od vſemrajenih Paynou, ali merletin, ali kir Salega je med Med smezhkana je Zhebelam inu Salege en Strup, katiri yh umori.

465. Paynovi ſe tudi uſemradjo od Vremena is gorkiga v’ merslu sprevernenia. Dostikrat tudi Sprevernenie Vremena urshoh je uſemrajenih Paynou; sakai je Sima inu Spomlad v’ Sazhetku gorka mozhna Materniza sgodei inu veliku Salege sastavi: pride na tu hudi Mras, inu terpi nekatire Dny, Zhebele od Mrasa permorane v’ Gnesdu ſe ukupei spravijo, sadei nesaſedeno popuste Salego, ta premerje, konz usame, inu sazhne gnyti inu smerdeti, katire vezh ſe ne postopijo.

466. Nekateri pro krivem Maternizo doushé. Ozhejo tudi eni, de Zhaſ ſe Salega uſemradi satu, kir materniza napezhnu Jaiza v’ Piskerze leshe, to je Glavo spodei, inu ta drugi Shivot sgorei obernen, inu pravijo, de, kir is jaiza svalen Zhervizh ſe nemore okul oberniti, debi Piskerz prejedel, noter umerje inu ſe uſemrade: ali ti Maternizo po Krivem doushe; sakai obeden Zhervizh toku velik is Jaiza ſe ne svali, de by ne imeu prostora ſe preverniti: Ja neſhou ſim taiste vezhkrat prevernene, inu preden Zhebele ga sadelajo, vſaki ſe po Konzu postavi.

467. Koku ſe Zhebele pred Uſemrajeniam obvarujejo? uſemraieniu teh Paynou lehkeiſhi je naprei priti, koker uſemrajene osdrauti: katiri Zhebele redku, malu inu per odpertim Paynu kady. Spomlad Payni gordeva inu te na Dne mertve Zhebele prozh osterga: obilna, dober inu segred Med poklada: Payni dobru sagernene po Simo noter da posne Spomlad dershi, taisti Zhebelar ſe nyma uſemrajenih Paynou bati. Paynem potrebne Duſhek pusty.

468. Uſemrajene Payni osdraviti eni svetjejo Salego sresati. Vender, kader Zhebele od dergot ali is Paſhe skodlive, ali is ptujeh uſemrajenih Paynou Bolesen by tegnile saneshti, tudi snati vejla, kaku taiste ſe osdravijo? Svetjejo eni to uſemrajeno Salego sresati inu Paynu odvseti: sturiu ſim jest toku, ali meni ny pomagalu, temuzh Payn ſe supet uſemradiu; sakai Satuje, Med inu Poſoda vſe je od Semradu oskrunenu inu Zhebelam she supernu, de prida ne sture.

469. Zhebele uſemrajene ſe is sdravijo skus is stradanie. Nar bulſhi je Zhebele is Maternizo red pregnati v’ en Payn prasne is tega uſemrajeniga, tega Blagu sa Medizo oberniti, kir sa Klajo ny inu Payn shesgati: Zhebele 3. Dny na hladnim saperte dershati, de ta uſemrajen Med v’ Zhebelah ſe is Zhira, potem pak taiste v’ drugi Payn prasni, she bulſhi v’ medeno priklado pregnati, od vſih Zhebel odlozheniga perstaviti, de ſe sposna, ali ſe je osdraviu. Skusi to Zhebelnu is stradanie ſim she nekatire smerdlive perhraniu.

470. Med sa Zhebelnu Sdrauje perpraulen. Usamejo nekatiri N. 455. popiſani Med: drugi pomeſhajo med 1. Frakel Medu, tulkain vina inu 1. Loth Zuker Candelna, per Serjauze h’ gostim Shoku skuhajo, inu Pene dobru poſnamejo: na to drobnu stouzene Sladke Skorje ali Zimetha 1. Quintelz noter pomeſhajo inu sa Osdraulenie uſemrajenim Paynem mlazhnu po Slizhe na enkrat pokladajo. Supet drugi she imenitnei dershe Med is Janeshovo, inu Stupo od Merjetez pomeſhan, katiriga toku perpraulajo.

471. Perpraulanie Marjetize, katire bodezhe Roshe eni sa ureme Kasaine na Oken obeſhajo. Merjetize grško, Radix Carlina v’ Jutru Meſiza Kimouza skoplejo, Perst v’ Vode sperejo, Korenino v’ Luftu inu Senze poſhushe, na drobne Koshze sreshejo, per gorke Pezhe po Sime popounema poſhushe, inu k’ Stupe stouzhejo: taisto v’ Glasu dober samasheno na hladnim inu suhem Kraju sa Potrebo hranijo. Hraniti ſe pusty is to Previdnostjo Zhes Lejtu.

472. Janshove Vode Perpraulanie. Janeshou Sheilishe is Semenam inu Korenino ſe Jeſen is kople, drobnu reſeka, v’ kotlu koker Sgaine presge, Ojle odſname: kader ſe ima od popreiſniga Lejta presgana Janesha Voda, na mesti druge tekozhe, ſe taista na reſekanu sejlenu Sheilishe vulije. Toku presgana Voda v’ Glasu dobru samaſhena po Lejtu ſe v’ hladnim; po Sime pak v’ Keudru hrany. Oboje ima Zhebelar sa naprei ſi perpraut, inu v’ Potrebi

473. Koku ſe tre Rezhy ukupei smeſhajo? Vsame ſe 1. Maſelz zhistiga respuſheniga Medu, inu ſe nad Ogniam v’ Ponvje is Meſinga ali Broma reszedy, Pene poſnamejo: med Gorak vulie ſe v’ pozineno Poſodo, med tega ſe dene 3. Slizhe Janeshove Vode, inu ſe Merjetezne Stupe 1 ½ Lotha, dokler je Gorak, toku dougu, pomeſhajo, de taista vezh per Verhu ne plava: potem ſe na Pezhy dobru sagernen pusti, kir ſe gorak Zhebelam daje, inu kader je pregost, ſe supet janeshove Vode perlije; nar bulſhi je, de ſe spruti nareja, de ne skiſha.

374. Koku ſe Zhebelam sa Sdrauje daje. Od toku naprauleniga Medu ſe da enimu slabimu 1., srednimu 1 ½., mozhnimu Paynovu 2. Slezhe na en bart: vender ſe imajo poprei samaſhiti, sakaj Zhebele piane gratajo, vun vrejo, inu by na semle zhes Nuzh ostale; de pak Duh Nauratenze na ſe ne vulezhejo, ſe vſim Paynem na enkrat da. Ta Med, po taistih govorjeniu, by imeu ſa vſe zhebelne bolesne byti, inu da Kreſa sleherni Meſiz ſe dajati. Jest tiga skuſhou niſem inu ne vejm hvalit, ali savurezhti.


XXXX. Pogovor.
Od Zheblnih Sovrashnikou.
[uredi]

475. Sovrashnikou veliku Zhebelnih. Potem kir od snotreiniga Zhebelniga Pomankainia tega Sdrauja govorli ſmo; naprei nam stoy od unanie Zhebelne Slabusti ali Sovrashnikou, katirem ſo podvershene pomeniti: teh je tulkain, de nam Zhaſa smankuje od vſih govoriti, v’ tim podvuzheniu ozhemo le te huje naprei pernesti; na perhodnu pak preloshili bodemo tega narhuiſhiga, katiri je Zhebela Zhebeli.

476. Miſhy inu Podgane. Sovrashniku eden ſo Miſhy inu Podgane, katire vezh dejl per Shrenze yſhejo v’ Payn prejesti: ukradejo ſe noter veliku sture, satuje drobe, mertve Zhebele shrejo, Gnesda delajo, is praskaniam Zhebele is Gnesda po Sime spravio, de smersnejo inu yh ydejo: is Zainam ſvojem Semrad obude, de od taistiga Zhebele bolehajo, ali Payn sapuste. Snaminie teh v’ Paynu je, kader pred Srevenzo sdroblenu Satuje inu is ſnedejne Miſhy ſe vidijo.

477. Pomuzh potrebna. Koleſza Koſitarjove pred naſhih Paynou Shrevenzo na Sobze obernene ſo Miſham sa Saturenzo, de taiste ne morejo prejesti; vender, de kej dergi noter ſe ne Vukradejo dobre ſo Mazhke, de yh strebijo: Zhebelar tudi nima sanikern biti v’ nastaulaniu vezh Paſty po Zhebelnaku restreſenih, de to Nemarost polovy, inu od taistih Zhebele obvaruje.

478. Shershene ſo Zhebelne Jastrobi. Shershene ſo Zhebelne Jastrobi, katiri ne le Maternize v’ Rojeniu inu Praſheniu viamejo: ampak tudi po Zvejtu letajo, inu Zhebele na Paſhy Kradejo: ja ſo toku ne sramne inu posreſhni, de ſe ne sramujejo pred Shrevenzo vuſediti, inu tamkei te nar teshei Zhebele, katire is Paſhe pridejo, is ſvojem Kleſham sgrabiti, na blishno Vejo nesti, inu sneshti. Toku ſe paſhejo en sa drugim inu veliku Dershine skozhajo.

479. Shershene ubyati inu nyh Gnesda Konzhati. Vurednu je teh Gnesda v’ votlim Dreviju is Skompo ali drugo Slamo, vezh Vezher sapored, kir nekatire Zhes Nuzh vun ostajajo, smodyti: je Gnesdu v’ Zimpru, Saime ſe v’ Saklu, Gnesdu per Verhu ſe poreshe, de doli pade, sadergne ſe Sakel, inu vſe ukupei v’ Krop vutakne. Zhebelar ima tudi perpraulen imeti en plaſhat Shintel, de, kir eniga Zhuti, is Ploskam ga pobije, inu s’ Nogo smane.

480. Glastouze, Srakoperje, Snize, Legat inu Shoune. Glastouze Zhebele v’ Leteniu soblejo inu sa taistem Letajo: Srakoperje na Dreviju streshejo, inu kader sagledajo, katiro uſesti, sgrabijo: Snize, kader mertve pred Paynam ne naidejo, na Konzhnizo s’ Klunam pikajo, inu Katira vun pride gledati, s’ Klunam jo odneſejo: Shoune, de le more Payn na Verhu odprejo, v’ Gnesdu ali skus Shrevenzo is ſvojem dougem Jesikam drashio, de ſe gori uſedajo inu taiste poshyrajo. Dobru je ene inu druge skonzhati ali is Loulenjam ali Sterlaniam.

481. Krote Zhebele soblejo. Krote vezher skazhejo pred Payni, ſuſebnu te velike gerde, saſedene Zhebele soblejo, inu kader taiste sunei ne naiejo, skus Shrevenzo v’ Payn pihajo, de Zhebele pridejo inu skus odperti Gobenz nym v’ Goutanz. Satorei je dobru to spodno Zhebelno Lego 1. Komouz od Semle povigshati: Saganza pred nym more ramnu tudi vikſhej, szer po taisti gori pred Payni lasijo.

482. Mraule Kradejo Med. Mraule tim mozhnem Paynem niſo Gvautik, ali te slabei moistrijo, inu nym Med Kradejo, Sa tem naprei priti dobru je, na Podſeke Zhebelnaka sune inu snotrei, spred inu sadei eden perdrugem en Komouz nad Semlo nabyti ali perlimat en perst shroko staro Kosuhouna; sakai, kir ta yh shegetazhe, Zhes taisto ne lasijo, samuzh ſe nasai vernejo.

483. Visha Mraule pregnati. Sna ſe tudi v’ Semlo, she bulshi v’ Mraulinznu Gnesdu, svezher en is Medam namasan, sgorei is Rutoprevesan Pisker da Roba sakopati: v’ sredi Rute je ena Lukna, skus katiro utakne ſe inu perveshe ena besgova Zeu, katira da Dna nedosheshe ta je snotrei tudi s’ Medam pomasana: Maraule Zhutijo Medene Duh, lasijo v’ Pisker inu Pota nasai ne naidejo: V’ jutru ſe is Kropam oparijo. To ſe vezhkrat stury, dokler ſe vſe polove.

484. Veſhe ali mali Metuli. Veſhe ſo med imenovanim Sovrashnikam te nar huiſhi, katiri ſo eni maihni Metuli, eni shive, drugi erjavi: eni inu drugi vezher okuli luzhi toku dougu Letajo, de ſi Repetnize persmode, Lete vulezhe ta medene Zhebelne Duh na ſe, de Zhes Dan, ſuſebnu Vezher okuli Paynou Letajo, per Shrevenze ali katiri Spraine noter v’ Payn gledajo ſe vukrasti. Mozhne Zhebele taiste v’ strahujejo, ali ſlabe one poſyllio.

485. Zhebelam skodlive. Spravijo ſe nekatire teh nepovablenih Goſty v’ Payn skus Pomuzh Zhebelne Gorkute srede Veſhe is teh od nyh leshenih Jaiz eno Sorto Zhervou po Sprainah inu vogaleh, katiri Satuje jedio, sluknajo, is Payzhnam prepredejo, inu Zhebele preshenejo, de sadenz drusiga neostane koker en malu snedeniga Satuja, inu payzhnatiga Satuja, ter med taistim veliku ostudnih Zhervou inu Veſh.

486. Snaminie teh Veſh v’ Paynu. Snaminie Veſh v’ Paynu je, kader na Dne Paynu ali pred Shrevenzo naide ſe nyh Blatu ali Gnoy, katieru je ſuhu inu Zhernu koker Pulfer ali star inu gnile leſ, ſamu de je en malu dalei koker okroglu: nakatire Strani ſe ta naide, na taiste Strani satroſile ſo tudi Veſhe ſvoje Jaiza. Ne preshenejo ſe te hitru is Payna, poſedejo taistiga one, inu je v’ kratkim s’ nym dianu. Per mozhnih pak, katiri yh v’ Payn nepuste, uſedejo ſe med Stranizam teh ukupei perstaulenih Paynou, inu Jaiza sastavijo, is katirih svaleni Zhervie Strainize prejedejo, inu v’ Payn sleshejo; satorei v’ Perstaulainu Paynove ne vejla prevezh ukupei stiskat.

487. Veſhnatih Paynou Pomuzh. Katiri payni pred veſham obvarvati Sheilij, kirkuli katiro vidy, smezhka taisto; ſo pak she v’ Paynu, ſe Payn gordene, Veſhe umore, Zhervie is eno Shebinzo Leſeno ven strebijo, to sapredenu Satuje, dokler je she Zhebelen, poreshe: je Payn slab enuje ſe skus Povesnenie is enim mozhnejem po Navuku od N. 157. Koker hitru te veſhnate Zhebele ſe v’ tega mozhneiga spravijo, is ſname ſe ta sprasnen Payn, de v’ tiga drusiga Veſhe ne pridejo.

488. Nova Skuſhna sturiti. Kir Veſhe po govorjeniu N. 484. Luzh tulkain lubijo, de okul taiste letajo, dokler ſe ne persmode, skuſhit ozhem, koker Stazhnarie, de Vejter v’ Stazhunah Luzh ne gaſhy, taisto v’ Glash postavijo, Luzh v’ Glashu pred Payn, v’ katirim bodem Veſhe Zhutiu, po Vezher postavit. Sodim skus Svejtlobo taiste is Paynu vabyt, de kir okuli in bliſhej Luzh letajo, ſe persmodé: Vejm, de tudi Zhebele na Luzh poletje, ali kir one raunu Letje, na Glash bodo sadele, doli padle, inu ſe ne persmodile.


XXXXI. Pogovor.
Od Zhebelniga Vojſkovania inu Rupania.
[uredi]

489. Zhebele ſo ſe med ſabo nar huiſhi Sovrashniki. Je szer stari pregovor: Zhlovik je Zhloveka Vouk, sastopim, Sovrashnik; ali veliku vezh inu med vſim drugim Zhebelnim Sovrashnikam nar huje ſo Zhebele, ena druge je Vouk, eni Payn drusiga poshreti inu k’ nyzh sturiti yſhe; kir ene na druge Letje med ſabo ſe Voiſkujejo, kolejo, Rupajo, more, inu dergazh naprei ne pride, koker de na enkrat vſ Zhebelnak ima resdian biti.

490. Zhebele k’ Rupaniu napelejo Shejle vezh Blaga spraviti. Shivrastvu leto med Zhebelam obude inu podpihujejo te taistim perrojene Shelje vezh inu vezh medeniga Blaga ukupei snoshti; satorai Spomlad sdaizi Kir lepu vreme ustane vun letejte sazhnejo, inu, kir savolo she nerespokaniga Zvejta sunei Paſhe ne najdejo, sa od ſvoje Previdnosti ne shiveti, v’ Letenju ſe sprehajajo, inu na druge Payni udarjo, sklenejo raiſhi umreti, koker prasne ſe verniti, inu sa gotovu Blagu shiveti. Enaku dellajo Jeſen inu med Lejtam, kader nym Paſha prehaja.

491. Zhebelne pouni Paynovi ne gredo na Rupanie. Vſe tedej Zhebele ſo Nauratenze, katire na Rupanie hodijo is ſamim Reslozhkam, de maine ene koker te druge: Maine na Rupanie gredo te Zhebelni, Blaga pouni Paynovi; sakai kir obilnu previdene ſo is Medam, nym she mar nye sa unanio obilnu Paſho, desilih prejetniſhi nym je, koker snotreiſhi Med; satoraj sa nym Prebivalſhe sprestreti dajejo ſe taistim Priklade: maine nym je she mar sa ptuje Med, taistiga is Navarnostjo shivlenia iskati.

492. Sunei od drugih sdrashene, ali k’ Rupaniu ble nagnene. Inu okulih katiri mozhni Payn na Rupanie ſe usdigne, on ali od drusiga Paynu Zhebel, katire zhes niega ſo ſe spustile, je isdrashen, inu gorje je nym; sakai kir Zhebeln je is vſo mozhijo, ſe usdigne, ter ne neha, dokler taiste ne skonzha: ali je te Ruparke Sorte; sakai ene Sorte Zhebele ſo veliku vezh Rupaniu, koker te druge podvershene.

493. Slabe Paynovi ne rupajo mozhne ampak druge slabe. Temuz Rupajo vezh Dejl ti slabei paynovi, katirim Dershina, Med inu Satuje permankuje: ti ne usdignejo ſe lehku zhes te mozhne; sakai dobru snajo, de taisti ſe mozhnu superstavijo, inu nizheſer opravijo: ampak gredo le zhes te slabei, inu katiri ali bres Maternize ali boune ſo, ali kei drusiga nym mankuje; ſuſebnu pak Zhes Srojenze, katirih Maternize ali she svalene ali obhojene niſo; sakai tem Serze hitru upade, Nauratenzam ſe superpostavit.

494. Preden gredo na Rupanie ene poſhlejo naprei na Rasgled. Preden en Payn na Rupanie ſe spusty, gredo vſelei nekatere Zhebele na Rasgled, katire od Paynu da Paynu ſe spreletujejo, skuſhajo inu yſhejo katiri ſe maine superstavio, vohajo pred Paynam, katirim kei doli grede: katiriga med drugim slabei sposnajo, nad taistiga ſe vernejo, letajo od delezh okul niega, ogledujejo, kei by mogle lehkei v’ Payn predreti, ſe perblishujejo, sdei ena, sdei druga ſe vukrade noter, kir maine superstaine vide: sakai pred Shrevenzo Zhebele nar ble super Nauratenze Zhujejo; prederejo tamkei v’ Paynu, snotrei ſe nym veliku ne branijo, inu puste nym ſe Medu naloshiti.

495. Sazhetik Voiske med nym. Kader te Rasgledauke Medu theshke ſe povernejo, druge s’ nym poſhlejo, inu toku dalei inu dalei vezh, dokler ſe nym popolnuma zhes ne dado, desilih mozhnu ſe branijo, koker hitru v’ Payn prederejo s’ vezh mozhijo, inu ta sadelan Med nazhnejo, ſo Nauratenze Voisko dobile; sakaj one pervudario s’ uſo mozhyo, tedei je en Klajne, Metaine, Shipaine, Pikanie med nym, de vſe krishem gre, kir uſaka v’ Rupainu ozhe ta perva biti; satorei tudi od ene inu druge Strani veliku Zhebel ſe pomory.

496. konz Voiske Resdianie tega opadeniga Paynu. Ta Boy med nym 2. 3. Dny douku terpi, preden te opadene ſe nym isdado, h’ katirmu ſe permorane snaidejo, kir nyh Mozhy superstati nemorejo, sakai pride 10. Zhebel zhes eno, inu v’ Klouzhizhu ſo obſute. Predere vezhi Shunder v’ Payn s’ Potama gredo zhes Maternizo inu taisto umore: tedei nym Serzhe upade, inu ſvojem ſe isrozhe Sovrashnikam, ja s’ nym potegnejo, ſame ſebe srupati pomagajo, is ſvojga Paynu v’ Sovrashnikou ſhe nekatire Dny prozh vulazhio.

497. Zhaſ Rupania, inu te nar huje Nauratenze ſo domazhe Zhebele. Rupanie sunei obilne Paſhe /: ta Zhaſ prenehajo:/ je zeilu Lejtu, to je, od Spomlad sgodne da posne Jeſen, Zhaſ maine, Zhaſ vezh: nar huje je Spomlad pred Drevija inu teh Rosh, Jeſen pak po Aidovim Zvejtu. Inu nar huje Nauratenze ſo domazhele Zhebele; sakai kir ukupei dergam is vezh Payni na Rupanie hodijo, ſe is snanjo, sbratjo, inu ene drugim pomagajo; kader pak tamkei vſim smanka, ene drugih ſe lothijo, inu kulkain ble ſo snane inu is vajene, tulkain maine ſe branijo.

498. Nauratenze od Zhebel koku ſe reslozhijo? Nauratenze od drugih Zhebel je teshku reslozhiti, ſe ne posnajo dergazh, koker kader is Paynu pridejo, teh Nauratenz sadne Shivot je ble napihnen ali napounen, koker teh drugih; Sakaj domazha obena ſhita is Paynu ne grede, aku je kei na Paſhe dobila, poprei v’ Piskerz sprasni: Nauratenza pak lazhna is Paynu ne grede, temuzh ſe nashre, kar v’ nyo more satorei, kader ſe preterga, je pouna Medu.

499. Posnajo ſe tudi na Letejnu. Sposnajo ſe tudi is Letenia; sakai one raunu v’ Payn ne letje, timuz ovinke dellajo, is trepezim Repetnizam v’ Payn gredo, domazhe yh Kolejo, inu kader is Paynu pride te pred Shrevenzo taiste pregainajo. V’ Sazhetku le samotesh ſe perkashejo, sdei pred enim, sdei pred drugim Paynam, sdei na eni, sdei na drugi Strani, ogledujejo, kej by mogle noter predreti, kir pak Zhebele na taiste streshejo, hitru sbejshe.

500. Snaminia tega Rupania. Snaminia tega Rupania ſo 1. Kader per enim Paynu ob Zhaſu, kader drugi sraun ſo pokoini, veliku Zhebel pred Shrevenzo je ukupei spraulenih inu Zhes Navado mozhnu lethje. 2. Kader okul Paynu is Shemeniam letajo, inu noter priti ishejo, naidejo, de Zhebele nym branijo, hitru prozh s’ lethje: ne naidejo superstaulenia, urnu v’ Payn thezhio, inu kader ſo ſe najedle, koker Pshiza prozh s’leithje. 3. Domazhe v’ taiste pred Shrevenzo ſe spuſhajo, one ſe nym neobranijo, ſe perkashejo, koker debi domazhe bile, perstopijo pak te domazhe ena drugi na Pomozh, toku Boy med nym ustane.

501. Posnati Payn katiri na Rupanie grede. Katiri ozhe svediti Ruparja, Zhebele kir ſe pred Paynam kolejo, ima s’ Vodo poskropiti inu s’ Pepelam potresti, katire v’ druge Payni postupane pridejo, taisti ſo Ruparje. Is Moko Zhebele obenimu stupati nesvetujem; sakai one satroſijo taisto med Med, ta od Moke Kiſha, inu je Zhebelam shkodliu. Skusi to ſe sna en Zhebelar ſvoje lestne Zhebele, katire med drugim ſe perdrushio, fentati.

502. Urshoh Rupainia. Vezh rezhy je, katire Zhebele na Rupanie napelejo: 1. Kader ſe Zhebelam per Sonze poklada Klaja. 2. Podresuvanie Zhebelnu per lepim gorkem Vremenu. 3. Prestaulanie teh Paynou v’ enim Zhebelnaku is eniga Kraja v’ drusiga. 4. Spomlad inu Jeſen preobilnu odmashene Shrevenzhe. 5. Prestaulanie Priklad is eniga Paynu na drusiga, dokler vſe Zhebele niſo pregnane. 6. Zhebelnu prevezh spodresuvanie. Is tega ſe sklene, de Zhebelarje vezh Dejl ſami Zhebele k’ Rupaniu navadijo, ſuſebnu kader is Klajo ne Previdnu rounajo, taisto reſzhejajo ali Payni mashejo.

503. Payni pred Rupaniam obvarvati. Rupanie lehkeje pervarvati, koker sazhetu ubraniti. Pervarjejo ſe, kader 1. Sdaizi Spomlad po perstaulaniu Paynovi ſe odprejo inu Drobish Medene is mertvem Zhebelam ſe od Dna postershe. 2. Ti slabi paynovi ali na samotne Kraje preneſejo, ali na mozhneje enujejo. 3. Tim s’ Medam slabu previdenim sgodei inu pogostu ſe uklada. 4. Paynove ſe dobru ogernene dershe. 5. Shrevenze ſe smainſhajo. Svetujejo tudi eni, Shrevenze is Pibrouno namasati ali v’ taisto en Koſezh Merjethezhne korenine vutekniti, sakai od superniga Duha Ptuje ne navajene bejshe.

504. V’ Sazhetku Rupaina koku ſe Payn pervaruje. V’ Sazhetku Rupania ſe Nauratenze odvernejo, kader tem Ruparjam ſe Shrevenza da ene Zhebele smainsha, inu ta opadeni Zol sapre na mestu, vender ſe uſake pol Ure en maihnu odpre, de nega Zhebele noter inu ptuje vun gredo: potem ſe 2. ali 3. Dny samaſhen pusty, de Nauratenze ga posabijo: pertiſnejo supet na niega, potreba je taistiga ½ ure delezh na en od Zhebel odlozhen na 2. ali 3. Tedne dougo prenesti, inu ſe taistim Shrevenza da ene Zhebele smainſha.

505. kader Rupanie je zhes Roko vſelu ny vezh pomagati. So pak nauratenze Payn she premoistrile, ne pomaga drusiga, koker taistiga sapreti, zhes Dan v’ hladnu inu Temme skriti, svezher odpreti, de ptuje Damu gredo, ny Materniza ſhe mertva, ſe odvusame, Zhebele pak inu ſe na eniga mozhneiga povesnejo, sizher ſe she ob ta maihni Ostanik Blaga inu Zhebel pride; kir sadenzh taiste Veſhe inu Zhervie poſedejo inu skonzhajo.

506. Zhebelarje vezh dejl ſami ſo ſe kervi, de Zhebele ſo obrupane. Ny varnu popiſati, kulkain Prepirania inu Sovrashtva savolo Rupania med Zhebelarjem vstane? Kaj sa ene vurashe eni inu druge spogajo? Na kaj sa ene neperpuſhene Vishe pregreſhne eden drusiga Zhebele polove, inu skonzhajo? Kir vender sleherni Zhebelar ſam ſe je Nashrezhe Kriu, inu taisto napelau, bode on po Navuku N. 503. Previdnu ſe sadershau, dobru Zhebelne inu s’ Maternizam previdene Payni dershau, taistem potrebno Klajo ne pertergau, oblubim v’ veliko Shkodo Nauratenze ga ne bodo perpraule.


XXXXII. Pogovor.
Od Zhebelniga Ponovlenia.
[uredi]

507. Ostajajo da Shetve ſhe 2. Oprauka. Prevulekli, deſilih is veliko Skerbjo, Teshavo, Trudam inu Putam, ſmo naſhe Zhebele da Aidove Sejtve, perbliſhuje ſe Zhebelna nar obilniſhi Paſha, katire aku v’ naſhe Krainske Dushele bi neimeli, ne en Payn vurednu by blu rediti, kir od Spomlad da sdej Zhebele vezh sa ydejo, koker Medu napravijo. Sdei imamo she dva Opravik is nym, to ponovlenie namerzh starih Paynou, inu nastaulanie tih Priklad. Govorimo od tega perviga tukei, to drugu odloshimo na prihodnu podvuzhenie.

508. Kaj ſe sastopi skus Zhebel ali Paynou pomladenie. Pomladenie Zhebelnu, ponovlenie Paynou en nova v’ naſhih uſheſah nesnana Beſseda: koku ſe more ena stara Rezh ponoviti, ali Sval preroditi, inu pomladiti? Is Zhebelam to ny nemogozhnu v’ tem Sastopnosti, de ſe nym le Satuje, ali Dellu inu Prebivalſhe pomlady inu ponovy; Sakai kir skus Sarod Zhebele ſame sleherne Lejtu Dershino premenie, lehku je tudi nyh Dellu inu Prebivalshe pomladit inu ponoviti.

509. Urshohe Pomladenia teh Paynou. Sneshau, inu kar je meni snanu, ta pervi sazheu ſim jest Payni pomladit inu ponoulati, k’ temu napelan ſim biu skus dveh reshniz Sposnania: Sposnau ſim od ene Shkodlivost starih Paynou Tergania ali morjenia, od katiriga govorili bomo od N. 542. Od druge Strani sposnau ſim, de Stari Paynovi sa Reyo naprei ne ſhlushijo, malu Dobizka perneſejo, ali zol doli pridejo.

510. Satuje smiram Zhernei inu sadnez Pleſnou perhaja. De Stari Paynovi sa Rejo niſo, snati je, de Satuja Dellu eniga Roja to pervu Lejtu je bellu, drugu je ermenu, Tretje ermenkastu Zhernu, Zhetertu popolnuma Zhernu, potem od Lejta da Lejta debelshi, terdeiſhi, shivu inu Pleſnou: Spremenienie to Satuja, ſuſebnu v’ Gnesdu pride nekei od Zhebelniga Saſaplenia Mokrote, nekej od Vurozhine inu Valenia Mladiz.

511. Piskerzi od vſake Zhebele svalene ſe smainshajo. Vſakatiri Zherviz, kader je sadelan, preden ſe v’ Zhebelo spreurazha, ſe saprede v’ eno tak tanko gosto Paizhno, koker vidimo per Oſenzah inu Shidanih Zhervih: on raste naprei, de vſ Piskerz napouni, inu kir taistiga okul inu okuli ta paizhnata Mrena ſe thesy, taista k’ Piskerzu ſe perſhushy; satorei vſaki Bart plitvei inu voshei piskerzi perhajajo toku dougu, de sadnezh sa Gnesdu ne shlushijo: previshajo naſ tega Zhebele v’ Satuje starem svalene, katire sa Sposnanie manſhi Postave ſo, koker od mladih Paynou srejene.

512. Starshi Paynovi zhes 4. Lejta sa Rejo niſo. Sraun tiga Starih Paynou Satuje, deſilih theshei je, je maine voſhenu; sakai od Zhebelne Sapé Mokrote sprepeli inu strohni: Voſhek je slabei, inu temmneiſhi: Med je nasmahtnei inu ſe popreje skiſha: Zhebele ſo salostnei, Boleshnam inu Sovrashnikam, ſuſebnu Veſham, katire popreje staru Satuje prepredejo, inu v’ taiste ble ſyllijo, vezh podvershene. S’ eno Beſedo: stari Paynovi Zhes 3. 4. Lejta Starosti sa rejo naprei niſo.

513. Urshoh Tergaina inu Morjenia starih Paynou. Napelani, ali bulſhi govoriti, sapelani od tiga te Zhebelarie, sa usai kej vuſhitka is starih Paynou, preden taisti by toku konz vseli, dobiti, navadli ſo ſe taiste Jeſen meshtne tergati inu moriti. Nizheſer ny na Mitelne ali Sredne inu Visho miſliu, koku stari Paynovi per Mozhy by ſe mogli ohraniti bres Tergania inu Morjenia teh Zhebel is enakim ali usaj ne veliku Reslozhenim Dobizhkam, kateru skus Terganie ſe sadoby.

514. Starost Paynou ne pride od Starosti Zhebelne, temuzh tega Satuja. Jest, katiri ſim ſam per ſebe v’ mojeh Miſlah to Rezh ble reskuhau inu premiſlivau sposnau ſim, de starost Paynou sa Rejo napridnih nye od Starosty te Zhebelne Dershine katiro vediu ſim, de Zhebele sleherne Lejtu premeine, inu Jeſen ſlové, taku de obeno zhes ¾ Lejtha staro neperhranijo, inu aku lih, katira v’ nyh Pregledaniu odyde odyde, ſama od starosty umerje: temuzh od Starosty tega v’ Paynu snaideniga Della ali Satuja.

515. Skuſhna skus Pregainanie starih Paynou v’ novo Poſodo. Smiſliu ſim ſe jest she pred vezh Lejtmi inu sa Skuſhno pred Aidovim Zvejtam pregnau ſim ene Payni stare v’ Zol prasno Poſodo, druge pregnou ſim v’ Priklade katire ſo meni od Povesnenia ali Namasvaina, v’ Blagu 4. 5. F theshke, prebivale: tem prasnim pred Zvejtam pokladou ſim Klajo, enimu is tem drugem po 3. F v’ spredne vogale vustaveu ſim Medeniga Satuja, te od vſih Zhebel inu Materniz sprasnene Payni pak povesniu ſim na druge srednu Zhebelne Payni.

516. Reslozhigk med Zhebelam v’ prasne bres ukladena Satuja. v’ te moje Skuſhne neſhau ſim jest, de te v’ prasne Payni is stariga Satuja pregnane Zhebele, ſuſebnu katire veliku pred Zvejtam ſo ble pregnane, ene ſo ubejgnile, druge na blishne Soſedne Payni ſo potegnile, inu is nym ſe sbratile: malu inu sgol taisti, katere lih v’ Sazhetku Zvejta ſim pregnau, ſo ostali, inu komej 1/3. Paynu napounile de vezh Dejl nekei po Sime od Mrasa, nekei Spomlad od Lakote inu Nauratenz teh ostanenih Zhebel je Konz uselu.

517. is ukladaniam Medeniga Satuja Paynou. Vedit je, de pervu Lejtu moje Skuſhne niſem Zhebelam pregnanim Medenu Satuje ukladou, temuzh taiste le is Zhienim Medam rediu; satorei ſo meni tudi toku mozhnu uhajale: kir pak drugu Lejtu Skuſhne ſim Medenu Satuje ustaulati sazheu yh je meni vezh ostaulu, inu sa Sposnanie ſo ſe obilnei na neſle, toku de nekatere taistih ſim prerediu, inu ſo dobri Plemenzi ali Rejenzi ostali.

518. inu v’ Medene Priklade is starih Paynou pregnanih Zhebel. Od teh v’ Priklade Medene pregnanih Zhebel ne ene niſo pobegnile, napounile ſo ene polovizo, druge 2/3. Paynu, zhes Simo inu Spomlad ostale ſo skorei vſe, inu nekatire ſo tudi royle. Bile ſo tedei sredni Rejenzi inu veliku mozhnei, koker te v’ popolnuma prasne pregnane. Skleniu ſim is tiga, de skusi Pregainanie Zhebelnu is stariga Satuja v’ mlade Medene Priklade Starosty Zhebelne volo, kader drusiga by ne perstopilu, one smiram naprei ſe lehku per shivlenju perhranijo.

519. Sprasneniga Paynu, inu tega, katiri je taistiga Napounu Blagu Theshava. Te od Zhebel sprasnene, inu na druge srednu Zhebelni Payni povesnene Konz Kimouza, doli Kader v’ taistih Salega je uſa svalena, doli ſem vuseu, Zhebele nasai v’ Payn pregnau inu neſhal eniga s’ drugem Zhes 30 F zhistiga Blaga theshke. Neſhal taiste ſim tudi skus to v’ sprasnenimu Paynu svaleno Salego toku mozhne, de ti Paynovi drugu Lejtu ſo bli to nar bulſhi Plemenzi, katiri Jeſen na Blagi vezh Dejl 30. F. ſo potegnili.

520. Raitinga med Theshavo na neſheniga v’ Pregainaniu. Delajmo sdei Raitengo, sa vidit Pregainanie Zhebelnu is Stariga Satuja v’ Priklade, Dobizhek ali Shkodo perneſe? Priklade, govorim od eniga Paynu is tem drugem v’ katire ſo Zhebele pregnane Jeſen ſo potegnile na Blagu Zhistimu 15. F. Sprasnen namasan na drusiga Payn 30. inu tulkain ta spodni, sneſhe vſe ukupei 75. Po doli potegnenih pak v’ Prikladi 5. F. Blaga, Zhistu 70 F.

521. inu kader by pregnani ne bly. Prevudarimo dalei inu, veliku govoriti, postavimo ta stari sprasnen Payn, kader by pregnan ne biu, koker tudi ta srednu Mozhni, katiri tega sprasneniga je na neſhau, eden s’ tem drugim k’ vezhem 24. ukupei pak 48. F. Blaga by bla na neſhla: postavimo tudi k’ vezhem eden is tem drugem 15. ukupei pak 30 F v’ Priklade by bla na neſhla. Sneſhe vſe 78. F. Toku sa 8 F je vuſ Reslozhegk, kader ta stari Payn by biu restergan inu ta sredne mozhni ſam na ſebe puſhen.

522. Sodba Zhes sturieno Skuſhno. Sody sdei, katiri ozhe, ali ne Kaſhe bulſhi stare Payni v’ Priklade medene pregainati k’ Aidovem Zvejtu, koker Jeſen tergat, inu moriti? Raitinga, sposnati more sleherni Zhebelar, ble nagnena je sa Terganie, koker Pregananie teh Zhebel. Sa 8 F. Blaga, katirih Dobizhek Kaſhe to Tergaine na mesti eniga sredniga, perhrani ſe popreiſhnu Paynou shtivenie, inu ta pregnani je med srednim, ta drugi poprei med srednim, sdei med bulſhim Plemenzam.

523. V’ Priklade ſe Zhebele v’ Sazhetku maliga Serpana pregainajo. Sodna inu Sklep, kir drugim sastopneiſhim inu ble Skuſhenim Zhebelarjam zhes pustim, taiste katiri skuſhno mojo poterdili bodo, Svarim, Zhebele is stariga Della po Sazhetku maliga Serpana v’ Medene Priklade pregainati; sakaj ta Zhaſ preſhau je she Zhaſ tiga Rojenia, tiga Sastaulania Zhebelne Salege, toku snajo ſe tudi te Paynovi srojni ali katirim ſo Roye useti inu staru Satuje imajo pregnati, toku Maternize sazhnejo supet Salego sastaulati.

524. V’ prasne Payni ſe pregainajo lih kader Aida je v Dreſnu. Katiri pak Medene Priklade perpraulene nima, taisti ima Zhebele, de nemu ne bodo uhajale, konz maliga Serpana pregainati, de sdaizi Paſho dobé: vuloshiti nym ima en Medeni Satuje na Kobilze v’ eni spredne Vogal Paynu, zhes en Teden lih snotrei sa Shrevenzo tega drusiga, inu ta drugi Teden tega trezhiga v’ tim drugim Vogalu; sakai Zhebele od Aide ſylnu hitru naprei gredo is Satuja Dellam, inu katiri te previdnost nima, kir lehkej nym je naprei dellati, koker novu Satuje sazheti, smiram podougama naprei dellajo, Dellu v’ tim drugim Vogalu popuste, inu je prasnu, satorei tudi kader Payn zhes inu zhes is Satujam ni sadelan, Mras taiste po Sime preusame.


XXXXIII. Pogovor.
Od Zhebelnih Priklad Namasvania.
[uredi]

525. Sdajovitnost aidoviga Zvejta. Je Zhebelar te is starim Satujam Payni she v’ medene Priklade ali prasne Poſode pregnau, niega Dellu je Priklade sa Namasuvanie ali Povesnenie na mozhne inu sredne Payni, sakai te slabi sadosti nym je, de ſe ſami na neſhejo, inu k’ Mozhy pridejo, perpraulati; kir ob Aide v’ naſhe Dusheli imajo Zhebele toku obilno Paſho, de en mozhni Payn na Dan 3. 4. ja 5. F. Medu perneſe, inu v’ 14. Dneh ſe napouni.

526. Katira Poſoda ſe ima sa Priklade jemati? Sa Priklade mozhnih inu srednih Paynou, katiri royle niſo ali nym Roje odvuseti, Svetujem jest enake velikusti, inu Podobe N. 10. popiſanih Goreinskih Paynou: sa sredne Srojenze, inu mozhnei Roje pak te N. 247. popiſane male Paynizhe. Leti skus pregainanie sprasneni inu povesneni stari Paynovi Jeſen ſe stergajo: ti Paynovi na mozhne inu sredne povesneni drugu Lejtu shlushijo sa Keshnei Roje inu slabshi Peuze ter Pregnanze noter devati; Paynizhi pak sa Maternize rediti, Pregnanzam, Srojenzam inu Rejenzam, katiri jo pogreſhe, k’ taisti pomagati, ali tudi Roje is vezh Paynou dellati.

527. Klaja Medena more she sa Priklade v’Satuje Jeſen previdena byti inu Zhaſ taiste Pokladania. Katiri ozhe Priklade s’ Dobizhkam namasat ali povesniti, leta she Jeſen ſe ima is dvoje Sorte Klajo, eno is szhienim, to drugo is v’ Satuje Medam obilnu preskerbeti, una ſe Zhebelam od spomladniga Perstaulania ali Letejnia da Konz velikiga Travena, kir Zhebele ſo slabei, inu ne mozhnu Zhebelne poklada: ta v’ Satuje poklada ſe konz taistiga, ali kader Zhebele she ſo ble k’ Mozhy pershle, inu v’ Stanu med v’ Satuje bres Droblenia inu Resnaſhania taistiga ſegreti inu vushiti.

528. Hranenje szhienga Medu sa Klajo. Ta szhien Med hrany ſe zhes Simo v’ hladnim vender ſuhim Kraju, de od Mokrote ne skiſha, kir skiſan Med Zhebelam je savolo Grishe shkodliu: Spomlad, kir sa Klajo ſe nazhne v’ Kiblah, Bariglah ali druge Leſene Poſode /: Perstena desilih pozhinena popoka inu Med vun tezhe, druga pak erjovi :/ Drosge od Voska inu Obnoshne, katire Med, preden ſe s’ terdy, ſe doli poſnamejo sa Medizo.

529. Hranenje Medu sa Klajo v’ Satuje. Sa Med pak v’ Satuje perpraulena je dobru ukupei sbyta snotreine Svitlobe ½ Zheula Vishosti, 6. Shirjosti, inu 9. Dougusti /: sastopim po Vikshosti Goreinskih Paynou, inu to drugu smirenu po vezh ali mainſhim Shtivilu teh sa Pleme ali Rejo puſhenih Paynou :/ Skrina ali Shramba is ſvojem Pokrovam, katira na Skladih inu Gerzhah dobru je slimana, inu Papyr /: ta ſe od Medu, ki le ſhuſhy nepromozhy :/ od sunei je zhes potegnen ali perliman.

530. Previdnost potrebna v’ Hraneniu Medeniga Satuja sa Klajo. V’Hraneniu Medu v’ Satuje potrebne ſo te Previdnosti: 1. de sa Klajo popuſha ſe le to belu lepu Zhebelnu Satuje, v’ Katirmu she Salega ny bila sastaulena: sposna ſe to is Farbe tistiga; sakaj kir Mladizhe ſo ſe valile, taisti Pishkerzi ſo Zherneji. 2. de to shrainenu Satuje v’ Truko raumnu toku obernen ſe poloshy, koker poprei v’ Paynu je stalu. 3. de Skrina od treh Vogalou na eniga sa 1. Zollo viſy, de v’ Podresaniu nazheti Piskerze, is katirih Med ſe Zhedy, skus to v’ ponishanem Vogalu v’ podstaulen Pisker, katiri ſe kiſha, ſe othezhe sa Potizhe.

531. Previdnost potrebna te Skrine sa Shrambo Medeniga Satuja sa Klajo. Noghe te skine, de Mraule na Med ne Syllijo, is Kosuhauno ſe prevulezhejo, she bulſhi pak is thizhjem Limam premashejo, katiri vezhkrat ponovy, toku je tudi Miſham ta Pot sapert. Dershy ſe taista po Sime odperta, de Med ne kiſa; saperta po Lejtu, de Nauratenze na Rupaine ne pidejo, inu tudi Veſhe v’ taisto ne poſyllijo; sakai nar popreje pridejo v’ taistu, v’ katirim Zhebele ſo ſe valile, deſilih je mladu.

532. Hranenie od Medu sprasneniga Satuja. Toku shrainenu Satuje ſe Zhebelam sa Klajo poklada, kader k’ Mozhy pridejo taistu segreti inu vuſhiti: je taistu od Zhebel spitu inu sprasnenu, hrany ſe na shuhem, temmnem Kraju do Zhaſa Namasuvania Priklad. Raumnu toku ob Zhaſu Tergaina hranijo ſe to zol prasnu bellu Satuje, kir to drugu, v’ katirim Zhebele ſo Mladize valile, med Voskam ſe spreſha.

533. Satuje prasnu v’ Priklade nastavit. To sprasnenu od Medu Satuje ob Zhaſu Namasvania nad Luzhijo, ali Serjanzo na te strani, katira v’ Paynu k’ Verhu je obernena bila, segreje ſe inu v’ Priklado segretu pertiſne, katiru Zhebele, kader v’ Priklado potegnejo, k’ Verhu, preden v’ taistu Med noſhijo, terdnu perdelajo, de redku katiri ſe podere. Kuliku vezh Satuja ſe nastavi, bulſhi je, vender more eden od drusiga 1/3. Zolle prozh perstaulen biti, de Zhebele med taistim Stese imajo, inu k’ Dellu hodijo.

534. Koku ſe Priklade nastaulajo? Kader v’ Priklade je sadosti Satuja vstaulenu povesnejo ſe taiste na Payni, potem kir v’ Verhu Saturenza ſe je odmashila, katire Veha ali Pilka sadej v’ Priklado inu na Verh taiste to odvusetu Dne ſe poloshy, de ſe ne smeſhajo; Priklade pak Shrevenza ſe sapre, inu Spraine is Kraujekam samashejo, de ne Veſhe, ne Nauratenze ſe nemorejo v’ Priklado vkrasti.

535. Katirim ſe Priklade dajejo? Navesnejo ſe na vſe Payni, bodyo Roje, Srojenzi, ali Jallovi na ſame te slabe ſe ne devajo; kir bulſhi je de, ſe napounijo: pridejo pak te k’ Mozhy, inu ſo is dellam she blisu konzhnize, kir bulſhi je savolo Duſhka, de niſo da Konza sadellani, kader she Zvejtje terpi, de ſe na nye povesne ena mainshi Priklada ali Payniz.

536. Zhaſ doli jemlenia teh Priklad. Po male Maſhe, deſilih Aida popolnuma ny odzvedla, taista ny taku medena inu Paſha neha: ta Zhaſ ſe Priklade sazhnejo doli jemat, Zhebele is Taistih ſe sadei v’ Payn zhistu preshenejo, ſuſebnu je skerbeti, kir Materniza vezhkrat v’ Priklado potegne, de taista ſe ne satroſi, ali s’ priklado ne odneſe, szer Payn je kje; Priklade ſe spruti noſijo v’ eno pred Nauratenzam dobru saperto Kamro.

537. Katire Priklade ſe naprei doli usamejo. Vsamejo ſe doli narpoprei te ble Priklade; szer pridejo Zhebele, to malu kar ſo naneſle popiejo is Priklad inu v’ Payn snoſijo. Sa tim slabshim Prikladam v’ doli jemaniu na Verste ſo te sredne: te vezhi puste ſe da Konz Kimouza, de Sallego katira tudi v’ Prikladah ſe naide, Zhebele svajle; kader by pak malu Sallege blu ſe ven sreshe; sakaj ta je skodliva med Klajo medeno.

538. Priklad Hranenie sa Roje inu Pregnanze k’ Aidi. Priklade te slabei, katire ſe puſhajo, sa drugu Lejtu Roje noter devati ali is starih Paynou k’ Aide Zhebele v’ taiste pregainati, ſe sabiejo, Konzhniza sapre inu Shrevenza, de Miſhi noter ne pridejo, ſe nasad ena druge v’ poſebnem kraju hranijo, de v’ Potrebe ſo pred Rokam, inu dougu ne yſhejo: k’ taistim je od velikiga Travena vezhkrat pogledati, de Veſhe ſe noter ne spravijo.

539. Priklad Hranenie sa Klajo v’ Satuje. V’ glihi vishe spravijo ſe na drugem mesti od popreiſnih odlozhene Priklade te sredne sa Zhebelno Klajo v’ Satuje, katire spruti ſe vun reshe, inu poklada. V’ vun jemleniu tiga satuja popuſha ſe to lepſhi, inu od tega gershiga ta Rob per Verhu sa en dober Pauz, toku ſe snajo v’ te tudi te slabei inu posneje Roje, de le Satuje ni staru, noter diati.

540. Theshke stare Priklade ſe is tergajo inu Med lozhy sa Rejo. Mozhne inu stare priklade, ſuſebnu is Katirih h’ Aide Zhebele ſo pregnane. Kir te ſe ne puste hraniti, sakai taiste Veſhe poſedejo. Se potergaio: ta bulſhi Med spredei inu sadei ſe odlozhi sa Zhieno Klajo, ta drugi ſe preda ali Mediza Kuha: prasnu Satuje ſe otrebe sa Voſhek, de v’ Zieniu Medu ſe neusame, inu napije: to belu Medenu Satuje ſe tudi hrani v’ Skrino sa Klajo.


XXXXIV. Pogovor.
Od Zhebelniga Morjenia ali Tergania.
[uredi]

541. Dobizhek Zhebelne vuſ Put sladak stury. priſhau, hvala Bogu! Je Zhaſ te Shetove, Zhaſ te tergatve: koker marsketerikrat od Della struden jezhau je Zhebelar, toku obilnei Veſelie bode sdai on obzhutiu: s’ tem vezh skerb ſe je persadeu inu putiu, s’ tem Plazhilu bo on vulekau: vſ Trud, Muja, Shuli sladki bodo niega Uſtam: v’ kratkim posabiu bode vſe popreiſhnu terpleine inu is pouno Moſhno bode bahau.

542. Zhaſ tergania. Mestne Svine, inu mestnimu Paynu, pravijo eni, drusiga ne ſlishe koker Noſh, satorei vſe zhes 3. Lejta stare, zhes 20. F. theshke Payni jeſen, koker hitru Aidova Paſha mine, pokolejo inu satarejo: te mlaiſhi inu lehkeiſhi Payni pak sa Rejo inu Pleme puſhajo, deſilih sposnajo, de is slabih Paynou redku inu malu Dobizhka pride, ja vezh deil taisti po Sime Konz usamejo, ali Spomlad taiste Nauratenze doli denejo.

543. Terganie bres lozhenia sploh. Terganie Zhebelnu je dvoje: enu bres, drugu is lozheniam tega bulſhiga Medu inu lepſhiga satuja sa Klajo: v’ enim inu drugim ſe Payn dobru pokady, napak preverne, eni Satuje sa drugim zhistu porreshe inu Payn postershe, v’ Lodrizhe is Zhebelam pomezhe, v’ katire taistu is enim mozhnem kolam ſe vſe ukupei smezhka, potare, pomane, inu kader je pouna, sabije, inu preda.

544. inu is Lozheniam medu sa Rejo. Katiri pak Lozhijo med inu Satuje sa Rejo, Zhebele s’ Dimam v’ spredni Konz preshenejo, sadei Med sa Rejo blisku sazhetka Gnesda poreshejo, to beleiſhi v’ Skrinio v’ Satuje shranio, to drugu reszede v’ lodrize ali Skafe sa Klajo: toku pride 2/3 Dejla Paynu is Zhebelam na Prodei sa Medizo, inu 1/3 sa Klajo; satorej uni Med je pusteiſhi inu slabſhi zhene, je pak pusledni s’ drashej.

545. Dem od Shvepla, Tabaka, Babiga Pesdeza shkodliu. Toku dober k’ terganiu, koker drugim Kadeniu teh Zhebel eni Jemlejo shveplu, drugi Tabak, inu eni te Gobe, Babje Pesdez imenuvane. Shveplu Zhebele sadushy, med pak ne smahten stury, de sa Klajo ne ſlushy. Tabak je taistem superen, Mladizam shkodliu vender maine, de le ſe nesmasnu ne Kade. Babje Pesdez po Shkushne od enih sturjene tudi Mladizhe sadushy.

546. Kadenje Katiru nar bulſhi. Jest Zhebele is drugem ne vukrotim ali Kadim, koker is Zuinam stariga pozherneniga Platna, katiri pak ozhe, sna tudi Kraujek poſhushen sdrobiti, Verbou drobnu is shekan poſhushenu Listije, papyr na drobne koszhe restrishen, resſekane Zuine is en malu Tabakam v’ Pyrju is reshan inu okupei pomeſhanu v’ Skatle leſene sa Potrebo, inu Kadenie napraulenu hraniti.

547. Tergaine inu Morjenie teh Zhebel vurednu je prepovedati. Ali Shkoda k’ by ſe jest per terganiu nashrezhnimu teh Zhebel dougu gor dershau katirim shivlenie selym, dokler same konz nevusamejo: ja tulkain shkodlivu sposnam, de aku taistimu od Dushelske skus oistro Prepoud pod veliko Strafengo ne bo v’ kratkim Meja sturjena inu postaulena; dokler to ſe ne sgody, ny miſlit, de by zhebelarstvu gorjemalu, samuzh previdem, de taistih Rod skus Terganie bo ſe skonzhau.

548. Shkodlivost Zhebelniga Morjenia. Shkodlivost Morjenia teh Zhebel sleherni lehku is tega sposna, de od eniga mertviga Paynu na vekomei ne Medu, ne Roja se nima upati, kir vender, kader taisti by biu per shivleniu ohranen, na eno ali drugo Visho obeduje skus veliku Lejt by ſe blu mogli sadobiti; tedaj Zhlovek skus polakomnenie eniga Medeniga maihniga Dobizha sam ſe tebe tega vezhiga sa uſelej obrupa. Ali ſo ſe le Zhebele skus ſvojo Pridnost eni takershnu kervizhnu Plazhilu te Smerti saſhlushile?

549. Terganie Sarod Zhebelne sadershi. Terganie teh Paynou shkodlivu je Sarodu teh Zhebel; sakaj slabe tergati inu lehke na Blagu ſe Dellu ne plazha, desilih veliku bulſhi by blu lete moriti, koker sa Rejo ali Pleme puſhati, kir vezh dejl po Syme ali Spomlad umerjejo, ali, katiri tudi ostanejo redku inu zhes nekatire Lejta shelei ſe sbulshajo; te mozhne pak inu theshke doli diati, od katirih ſe vuſhitik skus vezh Lejt ima upati, je ena pregreſhna neumnost kir taisti she veliku saroda lohku perneſejo, inu ramnu to Blagu Zhes veliku Lejt ſe sadoby, ſhuma is Zhimsham obdershy.

550. Zhuda, de she popounima Zhebele niſo doli pershle. Resnizhnu Zhudim ſe, de od velizhiga Tergania teh Zhebel she sdaunej Zhebelne Rod ny Skonzhan, vſako Jeſen ſe v’ Dushele veliku 1000. Paynou pokonzha, taku de komei tretje Dejlu od Shtivlenia teh Mertvih je bilu v’ Lejtu Rojou. Kej ſe uſamejo? Letha ſe na Koroshku, Steiershku, Hrovashku, povuſod she pokupijo, inu dragu pred Aido plazhujejo, de dostikrat po Aide teh poterganih Blagu, ne sneshe, kar ſo taiste shteli. She 3. Lejta sapored ſo marskatiriga Zhebele oklale.

551. Zhebele savolo Starosti ſe nimajo moriti. Menijo eni, de Zhebele savolo starosti ſe morejo moriti, kir ena 18. K’ vezhim 21. Meſizou dougu ne shivi: by tu bilu, by ſe obeni Payn zhes 1 ½. Lejtu ne imeu pustiti, inu Bug persylen biu, na drugu Lejtu Zhebele navezh vstvariti. Reish je dalei one ne shive, vender Dershino smiram naprei ponaulajo inu premenujejo skus Mladizhnu sastaulane. Sajdejo leti delezh v’ Mislah ſvojeh inu imajo tulkain vezh popustiti to navadnu Morjenie, kir taistem od N. 507. Pokasau ſim Visho stare Payni pomladiti, ali mlade sturiti.

552. tudi ne savol pomankania Pashe, ali mainſhi Zhene Zhebel Medu inu Voska. Golfajo ſe drugi, katiri menijo, de, kader by ſe Zhebele ne morile, taiste by ſe prevezh nagmirale, de bi nym ali Paſhe smankalu, ali Med inu Voſek prevezh po Zhene biu. Shtivenie Zvejta v’ Dushele je naisrezhenu vezh, koker teh Zhebel, toku de Paſha 10. Paynem na sleherni Grent ali Semlo shteti she prebiva. Zhena Paynou v’ 30. Lejteh mojga Zhebelarstva od 1. Paynu od 2. na 4. 5. inu 6. Rainsh, od 6. Rainsh na 12. 13. inu 14. sa Cent Medu /: desilih sdej je veliku Zhebel vezh, koker poprei :/ inu od 8. na 15. Reparjou sa Funt Voshka je srasla.

553. Morjenie teh Zhebel je Dushele shkodlivu. Sklene ſe is govorjenia, de Morjenie teh Zhebel je enu Dushele med drugim narshkodliushi Rezh; sakai gmiranie Zhebelniga Saroda skus Roje, inu enuvanie slabih Paynou grede ſylnu Keshnu od Rok: enu premoshenie je hitru resdejlenu inu sapraulenu; ali Keshnu ukupei spraulenu inu na gmiranu. Kej ſo she Nashrezhe inu Nevarnosti, inu Shivrashniki, katirim Zhebele veliku vezh, koker druge Stvarij, ſo podvershene?

554. koku by ſe Dushelske Gosposhke Prepoud v’ Dianiu spouniti mogla. Satorei sazhudim ſe, de deshelska Gosposka, szer skerbna sa gorjemlenie te Dushele, she sdaunei prepovedala ny to shkodlivu Morjenie teh Zhebel pod sapadeinam Medu, katiru v’ Predajaniu, kader na Vago Auslaka pride, lohku ſe sposna skus Prevertaine teh Lodrizh; sakai ſe is Svedram med Medam Zhebele ven pervulezhejo, je snamine, de vſe ukupei je pomeſhkanu inu potertu.

555. Urshah Gosposkne Prepoudy. Tulkain vezh by ſe imela Gosposka eno toku potrebno inu sveto Sapoud ven dati, inu ostru terditi resgledati, kir skus pomladenie teh Paynou Zhebelarje bres Morienia ramnu ta Dobizheg po Svishaniu od N. 515. is Zhebelne Reje sadobiti samorejo, katiriga doſihmalu sadobli ſo skus Morjenie: inu Zhes to srauſhi, mozhneje, inu mlaiſhi Paynove bodo imeli, od katirih veliku vezh Rojou bodo prejeli.

556. Slabe Paynovi ſe jeſen preshenejo. Na mesti Morjenia svetujem jest, Jeſen teh spod 15. F. theskeh Payniu, kateri ſylnu redku ostanejo, Zhebele ven ſegnati, inu Zhebele drugem Rejenzam dati, Satuje pak sa Roje prihodniga Lejta v’ Paynu pustiti inu hraniti. Hraniti je tudi dobru nekatire Maternize is 1. Maſelzam Zhebel v’ medene Paynizhe sa taiste Payni, katirih Maternize prerojene ſo jallove ostale, perpraulene imeti, inu Spomlad k’ maternize nym pomagati.

557. Te stare k’ Aide pomlade. Te zhes 3. Lejta stare pak drugu Lejtu v’ Priklade pregnati inu pomladiti, ter ta sprasnen od Zhebel Payn savolo Starosti na eniga srednu mozhniga povesniti, inu tega povesneniga, kader Zhebele is maternizo ſo v’ sduleiniga ſegnane, resdreti, kateri bo moj Navuk goruseu inu toku naprei delau, bo smiram dobre mlade Payni sa rejo ali Pleme naprei imeu.


XXXXV. Pogovor.
Od Zhebelniga Podresuvania.
[uredi]

558. Podresuvanie sunei Syle je enu nepotrebnu Dejlu. Enaki Priatel, koker ſim biu od tergania, ſim tudi od Zhebelniga Podresuvania ja taistu meni, katiri stare payni ponaulam, skorei potreba ny, kir Zhebele meni v’ Priklade sadosti na noſijo, inu satuje sa Rejo naprei prestaru ny: k’ vezhim podreshem podreshujem te od eniga da drusiga Konza poune Payni is Strahu sadushenia, inu sa taistem drugo Spomlad loshej Klajo pokladati.

559. inu tudi navarnu. Podresuvanie je enu nevarnu Dejlu; sakaj ſe nym prevezh Blaga odusame ſo v’ Navarnosti ali po Sime od Lakote umreti, ali Spomlad od Nauratenz premagani byti: ſe nym malu odusame, ny muje vurednu ſe mershiti, inu Zhebele drashiti: zhe same ſe nym srednu, negmira ſe Zhebelar Dellu, kir tem podreshanim Paynem tulkain obilniſhi drugu Lejtu pokladati more, sa taiste k’ Mozhi sprauti.

560. Podresaniga Satuja Zhebele ſe ne radu postopijo. Skus veliku Lejt Skushno previshau ſim biu, de en spodresan Payn redku ſe Della tega Satuja N. 643. postoby, inu pred nye koker ob Zvejtu Aidovim drusiga Lejta kir komej Satuja Rob, kir je podreshan biu, ponove. Nje dergazh koker k’ by Nosh ostruplen biu, meni Rezh naprei pride; satorej ſim Podresuvanie sunei, savolo ime snaniga Duſhka Zhes Simo, inu spomladanje Klaje popounuma opustiu, bres vſiga Dobizhka, ja shkodlivu sneshau.

561. V’ enih Dushelah sa Paſho rodovitnih ſe dvakrat spodresujejo. Zhaſ tega Podresuvania nje po vſih Dushelah eden, temuzh po Dushele Paſhe reslozhen, po sdajovitnih gorkeh Dushelah pounu Zvejta spodreshujejo ſe dvakrat, koker tudi per naſh, kader Semreka ali Jeuka Rodi po Kreſhu inu Jeſen, katiru redku ſe sgody: inu tu vezh Dejl satu, kir Semrekou Med v’ Paynu ſe toku sterdy, de Zhebele taistiga vushiti ne morejo, inu per Meda pounim Paynu umirajo od Lakote Previdnei jest sposnam v’ take obilni Paſhi te pouneiſhi Payni v’ Priklade ali prasne pregnati.

562. Jeſensku Spodresuvanie je bulſhi koker Spomladanie. V’ naſhe Krainski Duſhele Zhebele vezh Dejl ſe le enkrat spodresujejo, Jeſen ali Spomlad: spomladnu Podresvanie jest savershem, inu ſe jeſenskiga dershim; sakai Spomlad ſe skus Spodresuvanie Nauratenze navadjo, katire Jeſen savolo Mrasa Payni poſylit ne morejo, ja taiste popuste: Spomlad, sa sgodne Roje prejeti, Zhebelam veliku vezh ſe ima pokladati Med, koker odjemati, de pred k’ Mozhy pridejo.

563. Podreshuvanie na polovizo ſe savershe. Spodresuvanie teh snagotnih Zhebelarjou je na polovizho Blaga: enu Lejtu vsamejo spredni dellu, drugu to sadne sa smiram mladu Dellu ohraniti. Neumni menijo, de bulſhi je to od vezh odvuseti, de le zhes Simo Shivesh imajo, koker taistu na ne gvishnu nyh Sparounosti saupati, kir vender Zhes simo ta nar Zhebelniſhi Payn zhes 5. 6. K’ vihſhem 7. F. Medu ne savushije: inu ne premiſlijo, de, kulikan vezh prasniga Prostora je v’ Paynu, tulkain vezh Zhebele po Sime od Mrasa premirajo inu umirajo.

564. Bulshi je Spodresuvanie trezhiga ali Zhetertiga Dejla. Previdneiſhi rounajo, katire le en tretje ali Zheterti Dejlu spodreshejo is Upajna de to odvusetu drugu Lejtu Zhebele hitru is novem Blagam namestijo. Ali sposnam, de tudi to Spodresuvanie sa Sarod Zhebelne meni tulkain nuzhnu naprei pride, koker eno Svino reshati debi ble plemenila; sakaj koker skus Reshanie te Svine, taista k’ Plemeneniu ne premoshna je sturjena, toku nepremoshne skus Spodresuvanie ratajo Zhebele k’ Rojeniu, kir kulkain vezh Klaje Zhebele imajo, tulkain hitreje rojejo.

565. Visha nar bulſhiga Spodresuvania. Is teh Urshohou volo Spodresuvanie moje, koker ſim rekau, le is Potrebe inu Previdnosti per teh pounih Payneh sturjenu pred Sredo Meſiza Kosaperska, de ſe Zhebele polyshejo inu sprashijo, je ta oſmi Dejl Blaga: resdelim Payn na 4. Dejle, per Zhetertim sazhnem inu sprizhjo ali pruti konzu sgubleni en sat sa drugim Kraiſhi odreshem; sakai toku Zhebele permoram Satuja Della ſe postopiti, kir raiſhi sdej eniga sdej drusiga ſe primejo, koker vſeh na Raunost podreshanih v’ enim Bartu.

566. Previdnost v’ Spodresuvaniu potrebna. V Spodresuvaniu je potrebnu uſo Previdnost imeti, de ſe Zhebele, veliku vezh Materniza is Medam ne pomashejo ali nemore; satorei ſe Payn po Navade pokady, inu Zhebele is sadniga v’ spredni Konz tulkain preshenejo, de timu naprei usetimu Dellu na Potu niſo. Dellu leto ſe pak ne mersla temuzh hladne Jutra inu Vezhera lohkeiſhi sturi, kir savolo Mrasa Zhebele ſame v’ Gnesdu ble potegnejo maine ſe resnaſhajo inu po Spodresuvaniu ſe Zhebelam 2. ali 3. Dny Shrevenza smainsha, de, dokler Med ne polishejo, taiste poſylit Neuratenze Mozh nimajo.

567. Smasnost v’ Spodresuvaniu perporozhena. Katiri Podresuvanie sapustiti nezhejo, deſilih per tem obogateli ne bodo, ker taistu ble shkodlivu, koker sdajovitnu snaidem: taiste svarim, ne lakomne o’ Dellu na Med byti, inu zhes tretelz Blaga ne odvuseti: Paynovi spod 24. F. na Blagu teshki ſe zol nimajo spodresati, temuzh same taisti, katiri zhes 30. F. Blaga imajo, inu tem spodresanim ſe ima nar maine 24. F. Blaga pustiti.


XXXXVI. Pogovor.
Od Zhebelarstva Imenitnost, Sdajovitnost inu Sadershkou.
[uredi]

568. Zhebelarstvu Kaj je? Zhebelarstvu je en Deilu tiga imenitniga Gospodarstva, katiru naſ vuzhy is tem od Boga ustvarjenim Zhebelam toku previdnu rounati, de is taistih Reje vſ mogozhni Dobizhek ali Vushitek daſeshemo; sakai, kir Bug vſe Stvari stvoriu je savolo Zhloveka, deby on skus Shlushbo inu Vushitek taistih loshej to is velizhanie doſegau, Zhloveka Doushnost je tudi vſo Skerb inu Mujo ſe vſo persadeti sa is taistih, vſ mogozhni Dobizhek sadobiti.

569. Zhebelarja Imena Katiri ſo neuredni? Satorei Zhebelaria Imena neuredni ſo vſi taisti, katiri, deſilih obilnu Zhebel dershe, vender taiste ſame ſebi isrozhe, na mar popuste, is Sanikernosti ali Nevednost taistem potrebno Streshbo ne skashejo, satorei tudi od Zhebel le en maihni inu ne vſ Dobizhek preimejo; kir vſe Rezhy, is katirim previdnei inu pridneiſhi ſe rouna, obilneiſhi vushitik temu Goſpodarju povernejo.

570. Katiri ſo pravi Zhebelarje? Pravi Zhebelarje ſo, katiri skus lestno dougu Lejtno Shkuſhno ali od drugih podvuzheni Zhebelam vſo potrebno streshbo skashejo ne le ſamu, ampak tudi s’ taistem Zhaker okuli hoditi sadosti ſo pregnani, ſa vſ mogozhne Vushitik od is Zhebelne Reje prejeti. Toku shkushenih, vuzhenih, pregnanih Zhebelarjou, sposnam, ſe malu naide, kir enih Um inu Pamet to sapopasti nemore; ti ble resvetleni pak redku k’ Sapopadeniu Zhebelarstva potrebnih Rezhy ſe podadó.

571. Imenitnost Zhebelarstva. Imenitnost tiga Zhebelarstva doli usame ſe is S. Pisma, katiru v’ vezh krajeh sdei od Zhebel, sdei od taistih sladkiga Sadu govori. Sambson v’ Goutanzu tiga pred malu Dnem ubitiga Leva neshau je en Zhebelne Roj is Medenim satujam, jedou od tega je on, niega Starſhi inu Nevesta. Sam Bug v’ ſvoje Perkasne gorezhiga Germa kir Moyseſa svoliu je sa Vaivoda Israelskiga Leshtva is Egyptarske Shusnosti, sahvaliti to oblubleno Deshelo, perglihau je taisto enimu thekozhimu Medu, sa dati Nasnanie te Dushele Rodovitnosti.

572. Bug je ſuſebnu Mogozhnost ſvojo nad Zhebelam Skasau. Ali morebiti ny Bug ſvojo Vſigamogozhnost nad Zhebelam skasau, kir taiste sa Zhlovekam istem nar imenitnishim Darmi inu Lestnostim je prevideu, de veliku Sveta Vuzhenih taistih prezhudne Della niſo sgruntat mogli? Nje le en Philisius Taſo is lubesni teh Zhebel v’ Goisde ſe podal? En Aristomachus Solos 58. Lejt dougu Lestnosti teh Zhebel premiſlivau inu gruntau? Ali morebiti ti nar vuzheneishi nad Dellam teh Zhebel ſe sadosti ne sazhudijo?

573. Zhebelne dvoje Nuzh Med inu Voſek. Nezh maine savusheti ſe je nad Sadam ali Dellam te maihne Svali teh Zhebel, perneſejo nam taiste dva nar imenitneiſhi inu potrebneiſhi Sadu, sastopim Med inu Voſek: Med K’Jedy, Piazhi inu Sdrauju naſhiga dostikrat bolniga Shivota: Voſek to slahtno Svezhavo tiga Goſpostva ne le ſamu, temuzh tudi k’ Shlushbi ſamiga nar vezhiga Gospuda inu Boga.

574. Taistih Sdajovitnost. Dvoini ta Sad, katiriga Zhebele perneſejo, inu Zhebelarjam darujejo, je tulkain sdajoviten, de redku Katira Svau tulkain Dobizhka ali Voshitka ſvoimu Goſpodarju perneſe, koker Zhebele. Taiste sizer ny vſe Lejta, inu v’ vſih Dushelah enaki, temuzh po Reslozhku te Paſhe inu Vremen reslozhen; vender taistiga sredne Lejta bres Strahu na 14. od 100. Shtejem, toku de is 50. Paynem en gmein Zhlovik bres vſe stranske Pomozhy ali Sashlushenia lohku ſe preshivi.

575. Kaj Zhuda tedej, de Dushelske Oblasty, katirih Doushnost je ſvojeh Podlosnih gori Jemanie pogmirat, v’ naſih puslednih Zhaſeh med drugem Rezhmy ſuſebnu to Zhebelarstvu v’ Zvejt inu popounemost postavit yſhejo, skerbe, ja, sa k’taistim tem ne premoshnim pomagati, ſoje Milostve Roke sprestirajo. Lete Materne Milosti nad naſho Svetlo Kralizo inu Ceſarizo sadaino Prizha shiva ſim jest, Kir na moje noter Dajanie pred nekaterim Lejtmi K’pogmiraniu tega Zhebelarstva je sa 600. G zhebel skus mene pustila kupiti, inu med moje podloshne resdeliti.

576. Sadershki tiga Zhebelarstva ſo dvojne. Eni ſo od Strane teh Oblastnikou druge od Strane teh Podloshnih. Od Strane teh Oblastnikou je Pomankanie sadostne Pomozhy v’ Dershainu potrebnih vezh po Dushelah resdeleneh v’ Zhebelarstvu skuſhenih Vuzhenikou, v’ Pomankaniu oistrih Sapoudi inu taistih Terdenia. Od Strene pak teh Podlosnih, nekei taistih Terdouratnost v’ gori jemlenu potrebnih navukou, nekej v’ te perrojene tem gmein Lestvu Neumnosti, vezh Dejl pak v’ taistih Nepremoshnosti.

577. Neumnost gmein Lestva v’ Zhebelarstvu. Neumnost tiga Kmeta, ſuſebnu v’ doleine Kranski Dushele, je toku velika de taista popiſat ny: on ne nesna te nar mainſhi Rrezhy is Zhebelam okul hoditi. Zhebele pusty Zhebele byti, taiste na mar pusty, she enkrat k’ taistim ne pogleda vſo Skerb, katiro ſe persadene, je de Roj, aku taistiga k’ Shrezi naraima, is Shlizo sajemle, inu, je kulikan slabu vuſeden, 2. Dny is tem samudy.

578. Terdouratnost Terjenia stare Navade. Perstopy sraven she ta Terdouratnost, de on Svejta ali Navuka nezhe gori useti, je uſe Upanie sgublenu, terdouratnu per stare Navade ostane, ſe sgovarja is Starſhim, de taistem ſo Zhebele dobru sturile deſilih vezh Mujo ſe niſo persadeli, sdei pak doli pridejo, niſo vezh toku pridne koker v’ popreiſhnih Zhasih, Lejta ſo maine rodovitne, Paſha slabshi, inu maine Zveita.

579. Vender Volnost k’ gorusetju tiga Navuka. Bres Lestniga Hvalenia govoriti, te 10. Lejta od moiga is Gorenskiga na Dolleinsku Preſaluvania, Kir poprei, sa ne govoriti od Kmetou, redka Graſhina je Zhebele inu le malu Payni dershala, sdai kir od mene shlishali inu vidli ſo, koku ſe is taistim rounati ima, Gosposhke ne le veliku, temuzh tudi Podloshne ſim ter Kje restreſenu nekatire Payni dershe, inu ſo sazheli taistim ble strezhti. Nje tedei tulkain ta Sanikernost ali Terdouratnost, koker pomankanie potrebniga Navuka Sadershek tiga Zhebelarstva.

580. Vbosnost teh Podloshnih je Zhebelarstva Sadershik. She vezh Sadershek je ta Nepremoshnost teh Podlosnih, suſebnu na Dolleinskim k’ taistim perstopiti, nekej savolo Uboshnost tiga Podlosniga, nekej tudi savolo Pomankania teh Zhebel. Ubosnost teh Podlosnih na Dolleinim Krainskim je toku velika, de redki ſo Kmetje, katiri by sadosti Shita sa Hishni Shivesh inu Potrebo predelali: temuzh sa Preskerblenie taistiga, sa oblazhilu inu Dauke she vſe Vinstou sgine; tedej is lestne Mozhy k’ taistim perstopiti nym je ne mogozhnu.

581. Pomankanie zhebelniga Saroda nar vezhi Zhebelarstva Sadershik. Pomankanie teh Zhebel je toku veliku na Dolleinskim, deſilih v’ taistem okul 382. Semel vezh ſe shteje, koker na Goreinskim, vender Dolleinsku komei deſetino Zhebel od Goreinskiga redy, kir savolo Vinstva inu obilnu Hoste, v’ katirih skus inu skus Zhebele Paſho majo, de maine taistim je treba pokladati, kir na Gorenshkim sunei dreviega, koshenin, Reshi, inu Aide Zvetja smiram ſe morejo paſhti /: sakai Semreka le redku rody:/ she enkrat tulikain vezh Zhebel by ſe lohku redilu.

582. Urshoh toku veliziga Zhebelniga Pomankania v’ Dushele. Skonzhanie to Zhebelniga Saroda, koker od N. 547. Skasem, pride semkei od nashrezhniga Tergania ali Morjenia teh Zhebel, Kir sleherni Lejtu veliku 1000. Paynou v’ Dushele ſe pomory, reſhnizhnu dvakrat vezh koker je Rojou, Zhuda je, de skus to Morjenie Zhebelne Sarod she ny doli prishal, inu priſhou by biu tudi na Goreinskim, koker per Kraju je na Dolleinskem, kader bi taisti is Koroshke inu Steuerske Duſhele nekatire 1000. Paynou sleherni Lejtu v’ naſho ne slekli.

583. Sadershke Zhebelarstva je potreba s’ Pota spravit. Dokler Sadershki naprei perneſheni is Pota ſe ne spravijo, Shkoda je Glavo ſe ubiati, Mitelne smishluvati, sa Zhebelarstvu v’ Zvejt inu popounuma Stan postavit: savershenu je vſe Dellu, Skerb inu Muja, Zhebelarstvu bo le dalei inu dalei doli jemalu, de Sadenz prekasnu bo na gori usignenie teh Sadershkou miſlit, inu, aku ſe bo othelu k’ Zhebelnimu Sarodu supet priti, is dalneh Dushela s’ mno katiro Nashrezho, inu v’ drage Zhene ſe bodo mogle priti pustiti.


XXXXVII. Pogovor.
Od Vishe Saderske Zhebelarstva is Pota spravit ali gorusdigniti.
[uredi]

584. Neumnost ali Nevednost gori usdignejo to prizheozhe Podvuzhenie. Sa Naumnost teh Zhebelarjou gorusdigniti, inu taiste v’ potrebnih opraukih podvuzhiti, kir eni inu druge moje Dushelnaki Kransku brati snajo, is lubesen pruti taistem ſim jest te Bukve v’ maternim Jesyku popisau, de v’ teh koker v’ enim Shpegelu ſe bodo imeli ne le ſami resgledati, temuzh tudi drugem ſvojem Soſedam K’ Podvuzheniu naprei nesti inu braty.

585. Svejt sa Gospoſhke inu Duhoustvu. Kir pak malu Krainzou braty sna, shely ſe, de Gosposke inu Duhoustvu skus ſvoje Shlushabnike tem Podloshnem, Prasnike inu Nedele, koker tudi Dellounike ſuſebnu po Sime, gvishne Dny v’ Tednu by en bart enu, druge drugu Podvuzhenie is teh Bukviz naprei braly, en Odstavik sa tim drugim v’ kratkim risloshli, inu taiste is tega, sa ble sapopasti, ispraſhuvali. Lubeshen leta pruti tem Blishnimu je en Bogu inu Ludem ſuſebnu dopadeozhe dobru Dellu.

586. Ozhitne po Farah Shule tega Zhebelarstva potrebne. Ali ny meni nesnanu, de toku dobru Goſposke, koker Duhoustvu is Opravilim ſo preloshene, de, deſilih volni by bili, to Lubeshen tim Podloshnim skasati, lestne Opravila nym ne perpuste. Satorei Zol potrebnu snaidem ozhitne po vezhih Farah Zhebelarske Vuzhenike postaviti, h’ katirim k’ Nauku te brihtneishi Fantje Prasnike inu Nedele is vſake Vaſhi 1. ali 2. by mogli hoditi.

587. Shularje is Vuzheni imajo Soſede vuzhiti. Shularje lete svuzheni po prestanim Spraſhuvaniu zhes 2. ali 3. Lejta snajo potem druge Soſede sleherni v’ ſvoje Soſheski v’ potrebnih Rezheh tiga Zhebelarstva podvuzhiti. Inu na tako Visho ta Zhebelarski Navuk v’ Zhaſu 4. 5. Lejt ſe bode po vſi Dusheli sprestrau, eden od tega drusiga ſe bode vſo Zhebelarsko Streshbo navuzhil.

588. Polonanie teh isvuzhenih Zhebelarjou. Sa Sheile k’ Navuku v’ Podloshnih obuditi by ſe imeli od Vihſhi Gosposke tim katiri dobru podvuzheni v’ Spraſhuvaniu Snaideni bodo, inu ſo uboshneiſhi slehernimu 6. Zhebelne Paynovi sa eni Sazhetik niega Zhebelarstva darvati 3. ali 4. Lejta sapored. Vidla ſe bo ozhitnu, is Kaj sa enim Shejlam eden pred drugim pridneiſhi bode v’ Vuzheniu.

589. Ponudenie moje k’ Podvuzheniu sabston. Vſim Navuka sheilnim, katiri ſe ozhejo vuzhiti bleshnem inu dalneim sabston ponudim ſe sa Vuzhenika, aku yh vezh pride, lubſhi bode meni, de ſe le poprei k’ meni oglaſijo, sa taistem vſem Skupei Navuk sazheti dajati. Taistem, katiri stanovitni tukei bodo ostali, dokler ſe svuzhe, sleherni Dan bom Podvuzhenie dershau 1. uro dougu: tim drugim pak le Prasnike inu Nedele ſamu de ſe is Jedjo previdijo.

590. Nepramoshnost teh Podloshnih sama Krajliza samore prevusdigniti. Nepremoshnost tih Podlosnih, ſuſebnu na Dolleinskim, ne jest, ne Gosposke druge ſe snaidejo v’ Stanu prevusdigniti, Kir obeden tulkain ne premore: premore samu Sveitla Krajliza ſvoje milostve Roke odpreti, inu tem uboshneiſhem Semlakam, katiri isvuzhili ſe bodo, slehernimu k’Sazhetku tega Zhebelarstva 6. Paynou darvati, is Sapoudijo to Shtivenie per Semli perhraniti inu is Prepoudjo, obeniga nikuli satreti.

591. Skerb zhes Semleske Zhebele Gosposkam isrozhena. Zhes te resdeilene Zhebele ima sleherna Gosposka dobru Oku imeti, de taiste od Semle ne skus Predajanie, ne skus Saterenie, tudi ne skus Sladkosnednost ne sginejo: Perredik tih Rojou ima ramnu tudi smiram per Semle ostati, inu taistim ſamu Med is Priklad k’ Nuzhu priti. Satorei nuzhnu by blo Register od uſih podloshnih Zhebel is Tegho taistih od Lejta do Lejta spiſati.

592. Prepoud Vihſhi Oblasti Zhebele moriti ali Tergati. K’ temu sa to neusmilenu Morjenie teh Zhebel doli perpravit, potrebnu je to skus Dushelsko Oblast oistru prepovedati, mozhnu pod Sapadeniam vſiga Medeniga Blaga terditi, inu na Auslakeh medene Lodrize prevertati, taiste v’ Katirih ſe Zhebele poterte med Medam snaidejo, koker skus vihſhi Oblasty Prepoud sapadene, bres uſmilenia prozh vuseti; kir skus Pomladenie teh Paynou bres Zhebelniga Tergaine ſe samore is Zhebel enake Dobizhegk sadobiti od N. 507. 547.

593. Prepoud teh medenih Prekupzou. Enaku nuzhnu snaidem prepovedati vſe Prekupuvanie Medenu, bres katiriga Prepovid tega Tergania neb obstala, kir te medene Prekupze vſe obletajo eden pred tem drugim, skus Piazhe inu Pregovarjanie tiga uboshniga Podloshniga sapelejo, te nar bulſhi Payni satreti, de le vezh Blaga ukupei spravijo: per tem per obilnih Vagah inu Plazhilu te uboshne golfajo.

594. Med imajo Podloshni Gosposkam na Dauku odraitati. Med, katiriga Zhebelarje is Priklad inu K’ vezhimu is Podresuvania sadobe ima Gosposkam na Dauku odraitan, inu od teh tem Podloshnim po tezhene, koker ony taistiga predado, samu ta 4. Dejl bulſhi Kup, savolo Voshne, drugih Daukou, koker savolo nyh zhes Lejtu Zhebelne Skerby, saraitan biti, toku bo veliku golfije, inu sapraulania per Podloshnih per Kraiſhanu, ta Podloshni gotoviga Dauka prevusdignen, inu Gosposka Plazhila sasihrana.

595. Sleherni Semlak ima 6. Paynou dershati. Sa to v’ sadnim Pojemaniu snaidenu Zhebelarstvu supet oshiveti, v’ Zvejt inu popounema Stan postaviti, potrebnu je tedei en oistru Povele dushelske oblasty skus katiru sleherni Semlak sadershan bo, nar maine 6. Paynou rediti. Prepoud tergaina teh Zhebel inu Prekupzou: vſe to ima Gosposkem, ali drugih, katiri ſe te Skerby postopijo, oku ali Previdnosti isrozhenu biti.

596. Katiri te Payni previdit ima. Ti Premoshneishi ſe imajo sami is Zhebelam preskerbiti, ali usai Gosposke ſvoje objiskati sa nyh Plazhilu taiste previditi: tem srednim ima Firsht te Dushele is Poſodilam perstopiti inu poterpleine imeti, dokler ſvojga Poſodila is Blaga bo splazhan: tim uboshnim pak, ſuſebnu Katiri v’ Navuku ſe pridne skashejo, spodobi ſe, de k’vezh Aifra obudeniu Paynovi sabston inu sa Polonanie nyh Pridnosti ſe darujejo.

597. Potrebni v’ Sazhetku Zhebelarski Vuzhenike. Sraun tiga imajo na Dushele dobru skusheni Zhebelarje sa Podvuzhenie teh Podlosnih restreſen nastauleni biti skus nekatire Lejte, dokler ti Podloshni od taistih te potrebneiſhi Zhebelarske Opravila sapopadejo is Sapoudijo, de Prasnike inu Nedele is Vaſhi eno Uro delezh k’ taistih Navuku imajo te mlaiſhi inu brihtouniſhi hoditi.

598. Potrebni sadenz Zhebelar Kader vezh taistih je isvuzhenih po Soſeskah ali Vaſeh ½. Ure delezh imajo Soſeſke, vſaka skupei en Zhebelnak is enim Zhebelarjam pod Gosposko Oblastijo inu Vishaniam dershati, kateri od Skopneniga Sneiga da Konz Kimouza taistem streshe. Shivesh tiga inu Plazhilu ima sleherna Soſeshka skladati, to je, od uſaziga Paynu, kulikur da Jeſen ta Zhebelar obdershau inu perhraniu bode 17 Creuzarjou ali Petizo plazhati is Doushnoshtjo tudi taiste po Sime nesapustiti.


XXXXVIII. Pogovor.
Od Zhebel sploh.
[uredi]

597. Kaj je Zhebela? Zhebela /:od drugih Bezhele savolo Bezhenia ali nyh Shemenia inu Glaſu toku imenuvane:/ ſo ena Sorta Muh od Boga satu ustvarjena, de Zhloveka skusi ſvojo Pridnost inu neistrudenim Dejlam is potrebnim Medam inu Voſekam previdijo inu preskerbe. Med uſim od Boga stvarjenim stvarim ali sivalam nyene sa Zhlovekam taku pridne, sdajovitne, inu nar mainshi shtreshbe, ali shivesa inu spendije potrebne Stvari, koker ſo Zhebele.

598. Zhebele Truplu v’ 3. Dejle resdelenu. Truplu Zhebelnu obstoy is 3. poſebnih Dejl: ta spredni je Glava sadosti maihna: ta sredni Perſhi en malu vezhi: inu ta sadni shivot dalſhi inu shierſhi, koker obedva ta popreiſhna. Glava je Zherna, vender sveitla: Perſhi ſo temne, inu mozhnu kosmate: sadne shivot je sveitlei, inu is 4. ermenim Paſam sgorei Koker is Perstanzmi, kir eden na drugim leshe, resdeilen.

599. Ozhy Zhebelne. Glave Zhebelne Udye ſo Ozhy, Mushtazhe ali Rosizhke, Nuſ, Zhelusti, Sobje inu Jesyk. Ozhy ima Zhebela spredei na mesti Zhela doje zhernu sveitle is tenko Mreno en malu Koshmato prevulezhene, sgorei okrogle, spodei pak da Zhelusti restegnene inu spizhast sgublenu od unanih Strani ukupei gredo, na Srede pak ſe raunu ukupei dershe is enim noter vuſhinenim resdeleniam.

600. Pogled slab. Pogled Zhebelne, desilih Ozhy pruti Truplu ſo velike vidit, je slab, Kir ſo is kosmato Mreno preulezhene, skus katiro koker skus Shitu gledajo: deſilih med drugim Zhebelnem Pozhutkim je ta nar slabſhi, vidijo vender inu delezh: inu maine v’ Blishnosti, toku de vezhkrat v’ Leteniu ſe sadenio, inu kader is Paſhe pridejo prezhei Shrevenzo ne vidijo, inu okul iſheyo; kader pak is Paynu na sveitlu pridejo, ſe nym bleſhi, inu is sprednim nogam ozhy briſhejo.

601. Roshizhke Zhebelne. V spodnem Konzu inu Med Ozhmy pod Noſam Zhebele imajo dva Roshizhka na vſaki strani eniga v’ Podobi eniga na Sredi is Pantam sbitiga na dveh nogah stojezhiga Zimpermanskiga Stola, is 2. Udankam, enim Kratkim prezhei per Noſu inu drugim na Sredi, toku de Roshizke ſo na troje resdelene inu ta unaine je ta nar dalſhi inu zhebele taiste lohku ali podougama stegnejo, ali popounema h’ Glavi pertiſnejo.

602. Doteknenie Zhebelnu shivu. Shlushijo lete Zhebelam na mesti Rok, inu ſo toku shive inu ypezhni, de narmaine, kar ſe eden Paynu datakne, ali na taistiga poterka, sdaizi one zhutijo, is Shemeniam isdado, ja da le eden kulkain Shape v’ Payn spusty, v’ branenie ſe super postavijo, v’ Glavo hitte, pikajo inu Kolejo. Satorei Zhes Zhebelne Pikanie, katiri veliku is Zhebelam Zhaker hodijo, nar bulſhi je Shapo k’ sebi dershati, taistem skus Perjemanie inu Terkanie ne drashiti.

603. Shmerzhek Zhebelne inu Duhanie. Nuſ ali Shmerzhek imajo Zhebele svetau inu Zheran en malu povusdignen, spodei sprestert inu sgorei spizhast ali na 3. Vogale, katiri en malu zhes Zhelusti ſe stegne, inu zhes Roshizhke med ozhmy v’ Dougust ſe sprestre. Leta na Konzu doleinem nad Jesyka ima Zhes inu Zhes eno Respokno, skus katiro one od delezh medeno Paſho inu Zveitje obduſhe, inu sa taisto eno Millo delezh Lethie.

604. Poſluſhanie tenku. Uſheſa per Zhebelah jest niſem neſhau inu smano vured nobeden Zhebelarjou; vender tanku ſliſhijo: Sakaj, de le nyh Strasha pred Shrevenzo kulkain saverſhi, ali s’ Repetnizam satrepezhe, inu Sovrashnike isda, to Zhebele v’ Paynu sdaizi ſliſhijo, sabezhe, inu na Boy perpraulene is Paynu ſe ven uderejo, ter ſe dobru nad nym smaſhujejo. Sodim tedej, de koker ti gluhi Ludije, raumnu toku Zhebele skus Usta ſliſhijo.

605. Zhelusti Zhebelne. Usta Zhebelne ſo med dvema Zhelustim, katire postrani od Ozhy doli viſijo, spizhastu ukupei gredo, ena prutje druge gleda, koker ene Kleſhe, inu na Konzu od snotrei sareshe, koker eni spileni Sobje ſe naidejo: is tem Kleſham ſtiſkajo medeno Sokrouzho is Serza tiga Zvetja, inu ſe tudi pred Nauratenzam branijo, kir taiste perduſhku pod Repetnizam da Mertviſha shiplejo.

606. Jesyk Zhebelne. Jesyk Zhebelne, katire prezei pod Vuratam ſe sazhne, med Zhelustem naprei grede, inu med dvema risparanem stranskim Noshenzam ven spred Uste viſej: ta je ſylnu doug inu pruti Konzu sgublen tenak. Is tem Zhebele ne le unaino medeno Roſo Zhistu poliſhejo, temuzh is taistem to medeno Sokrouzo is Kelha tiga Zvejta, potem kir taistiga is Zhelustem ſo nazhele, noter utaknejo, inu ven is ſeſajo.

607. Smaha Pozhutik. Pozhutik tiga Smaha Zhebelniga je sylnu tenak; sakai is tem one reslozhijo Vodo od Slahkusti, Med od Strupa, one lishejo le te dobre, inu popuste nesdrave Roſe. Is Jesykam one ſvoje Voſhenu Dellu ali Satuje bruſyo, inu gladku delajo, ter is ſlino preulezheio, de ſe sveity, koker en svetli Glash, dokler v’ niemu ſe Mladizhe niſo svalene: pitajo ſvoje Mlade.

608. Zhelu Zhebelnu. Zhelu Zhebele od Verha doli do Roshizhkou shese da po Glave, na Srede je skus inu skus noter utiſnenu, koker debi na dvoje resdelenu bilu, je mozhnu erjavu Kosmatu inu okrogle Podobe. Taistu Zhebelam ſlushi ne le sa shrambo belu erdezhkasteh Moshganou, temuzh tudi v’ Dellu tih Piskerzou, one na Dne taistih, kaker ta Grunt k’ Piskerzam postavijo, Zhelu noter vutiſnejo, de okrogli inu sgublenu Klobuki ven pridejo.

609. Gerlu inu Perſi Zhebelne. Gerlu ali Goutanz je en tanku bele Zhrevu, katiri Zhebelno Glavo is Perſim ukupei staknene dershi, potem poshirajo Zhebele inu gori vulezhejo to is Zvejta is ſeſano sladzhizho, katire noter v’ Shelodez dershi, inu v’ taistiga ſe sbira. V’ srednim Zhebelim Truplu snotrei ſe naide en erdezhkastu shilastu Meſu, Serze inu Pluzha, skus katire sapo k’ ſebi vulezhejo.

610. Repetnize k’ letheniu. To sredne Truplu Zhebelnu od sunei se vſe is erjavim Laſmi ali Kozhinam sarashenu. Per Srede persh, ble per verhu na vſakatiri Strani je eni par mrenastih repatniz, katire v’ enim Kraju so staknene, inu na dvoje resdejlene, vender te gorene veliku shirshi inu dalei, koker te spodne, tudi terdneishi. Nym ſluſhijo sa Lethenie na Paſho, hitte naprei koker strela, de oku taiste ne more spremiti.

611. Noghe Zhebelne. Spodei inu na Sredi Perſi na vſaki Strani ſo 3. Noghe, inu na vſakatiri Krempla dva, is Katirim ſe Zhebele perjemajo, inu na nar glaiſhi Rezhi terdnu dershe Nogha vſakatira na 3. Krajeh ſe udaja. Ta spredni Par je nar Kraiſhi sredni ta sredne, inu dalſhi ta sadni, na katirim sdolei ſo plashate, koker ena Lopata, kamer is tem sprednim, v’ tem kir na srednih stoye, inu te sadne naprei stegnene dershe, to Obnosno na Kladajo.

612. Perstanze sgorei v’ sadnim Shivotu, inu sdolei Spire, pod katirim Voſek putejo. Sadne Shivot Zhebelne je po dougastu okrogel, inu per Konzu omusnen spizasti, sgorei ſo 3. belkaste obrozhe koker sveitle ermene Perstane, katire sdolei na Straneh ſe sgube: med Konzmi teh Perstanzou pod Teruham ſo 4. Spire, sreshane v’ Podobe eniga Sherza: pod katirim ſe Voſhegk snaide, katiriga Zhebele is Vushitiga inu v’ Selodzu skuhaniga Medu, koker v’ enim Kotlu to Sgaine preshgejo, inu med spiram ta vosheni Put ſe sterdi.

613. Dva Shelodza v’ sadnem Shivotu na enim Zhreveſu. Od Goutanza Zhebelniga grede snotrei is Perſy en zhrevu v’ sadne Shivot, katire taiste sklenene ukupei dershi, v’ sadnim Shivotu tiga Zhreva ſe dershita dva shelodza, eden ſlushi sa Mehur, kamer Med na Paſhe devajo, noter skuhajo, inu potem v’ Piskerze skoslajo, ali shranijo: ta drugi ſlushi sa Zhebelno Jeſho Kuhati, v’ katirem ostanik tiga Gnoja supet v’ Zhrevu grede, inu taistiga erjaviga na konz Zhreveſa inu shivota ſe ledigjejo.

614. Na Konz tega Zhreveſa je en Mehurz is oistro Vodo napounen inu v’ Noshenzhe enu na sredi votlu Shrelu, is katirim Zhebele pikajo. Sgorei Konza tega Zhreveſa je supet en maihni Mehur, v’ katirmu ena oistra sveitla Voda is Zhebel ſe ukupei sbira: unani Konz tega Mehurja, je ena Noshenza na dvoje na Konzu resdeilena terda, koker ena Lepina na Sredi votla, inu v’ taisti ena bodeza lepinasta Spiza ali Shrelu po sredu votlu, na Konzheh ima dve nasai savite Peruta, koker ena Pſhizha; is tem Shrelam Zhebela pizhy inu Rano sturi, skus taistiga v’ Meſu to oistro Vodo spusty, katira v’ Kervy vureti sazhne; Pezhe, inu othezhe, zhebela pak kir Shrelu nasai potegniti ozhe, nemore; sakai Peruta stranske ſe Pak ſebi sprestrejo, inu ne puste s’ lagama tistiga ven potegniti: ta Zhaſ ſe Zhrevu preterga inu Zhebela more umreti.


XXXXIX. Pogovor.
Od Sorte teh Zhebel.
[uredi]

615. Zhebele 4. Sorte. Zhebele katire Sterd ali Med inu Voſek noſijo, inu v’ Krainski Dushele ſe snaidejo, kar je meni vedezhe ſo 4. Sorte: ene Velike Zhmerli imenuvani: druge sredne, od katirih je prizheozhe moje Podvuzhenie: supet ene posemleske, Zherne, inu mainshi: inu druge zol maihne inu armene, ble oſam podobne. Med Zhebele eni tudi Shtejejo Shershene inu Oſe, ali taisti ne noſijo Medu, inu tudi Voſek ne napraulajo, samuzh ſo veliku vezh Zhebelne Tatje inu Jastrobi.

616. Zhmerle ſo Zhebele. Zhmerle v’ Semli prebivajo, Med noſijo v’ lepim Vremeni, katiriga v’ kratkeh Dneh desheunih supet savushijejo, Voſhenu Satuje delajo inu Piskerze le po Verhu, v’ Katire Mladize sastaulajo inu toku en Sat na Verh drusiga is puſheno med nym Steso: Voſek je perſhezh inu drobez, leshe le sak ſebi, inu ſe ne pusty ukupei v’ Kepe stlazhti; satorej ne ſluſhi sa Svezhavo: vender she niſem skuſou.

617. Posemelske Zhebele. Te posemelske maihne Zhebele na stesah 2. 3. Perste Kloboke Lukne skoplejo, noter restreſene prebivajo, nad nyh Gnesdam je Semla povihshana sa sposnaine, koker de by bli Zhervije srili. Lete ſo maihne okrigla inu ble zherniga Shivota, Sterd po Zvejtu, ſuſebnu Aidovem sbirajo, inu ukupei noſijo, ali ſyla malu spravijo, inu is aidovim Zvejtam sginejo, de ny ne Zhebel, ne Blaga naidit.

618. Ene nesnane maihne Zhebelzhe ermene. Neſhal ſim tudi na Doleinskim na Koriandra inu Senofa Zveitu ene zol maihne, tanke inu ble Oſam, koker Zhebelam savolo ermenusti podobne Zhebele, ſylnu urne, de taiste je theshku vijeti: vijeu ſim vender ene, smezhkau, inu v’ nyh sadnim Shivotu vſ naſhih Zhebel v’ Smahu ali Sladkusti enake Med neſhau: Kej pak taiste prebivajo? Koku satuje dellajo? Inu ali je Voſhenu? Ne vejm povedati.

619. Navadne Zhebele domazhe inu Divije. Od leteh Zhebel ny moje Podvuzhenie, samuzh le od naſhih srednih navadnih Zhebel: Lete ene ſo domazhe, katire skus Zhloveshko Streshko u’ krotene inu pervajene v’ Payneh dellajo: druge Divje, katire v’ votlih Skalah, Osydju inu Dreviu prebivajo. Sizer v’ Sazhetku Sveta ſo vſe divije bile, naidene pak od Zhloveka domazhe sturiene: koker tudi she sdaj veliku Zhebel vuyde inu obdivje.

620. Troje Sorte Zhebele v’ eni Drushbe. Jest, kir napreivusel ſim ſe v’ Streshbe Zhebelne Zhebelarje podvuzhiti le od domazheh ali pervajenih Zhebel govorim inu med tem v’ enim Zhebelnem Truplu ali Tovarshtvu ſe naidejo troje Sorte, ena od druge rislozhene, Zhebele: namerz Materniza od drugih Mazhizha ali Kraliz imenuvana, Trotje inu te gmein ali Delloune Zhebele.

621. Maternize Udje inu Podoba. Materniza sunei Zhaſa Rojenia je le ena ſama v’ Paynu na polovizho dalſhi inu vezhi, koker delloune Zhebele, vende nishej inu drobneiſhiga Shivota, koker je Trot. Lete Podoba, inu Udje ſo enaki is Zhebelnim, ſamu de ſo vezhi, dalſhi, inu sveitleiſhi. Repetnize niſo nyzh vezhi, koker Zhebelne; satorei ne more veliku Lethati, kir je prethesak Shivot sa taiste.

622. Taiste Farba, Glava, Zhelust, Jesyk, sredne inu sadne Shivot. Nye Herbet je Zheſ inu Zheſ svejtlu arjau, ta druge Shivot pak temnu ermen ali poslaten. Glava Maternizna je okroglei koker Zhebelna: Jesyk inu Zhelust polovizo Kraiſhi; satorei tudi ny v’ stanu is Zvejta Kej Sterdi dobiti: Perſſe taiste sgorei ſo kosmate koker samet: sredne Shivot je maihen: ali sadne velik inu doug , ter per Konzu veliku ble ospizhen.

623. Maternize Noge, Perstanze, inu Shrelu. Sadne Par Nog Materenze je poslaten, kir Zhebelne je zhern inu kir Zhebele na verh sadniga Shivota imajo 3. bele Perstanze, Materniza ima 4. poslatne. Ima tudi Kraiſhi Shrelu, katiriga ſamu zhes druge Maternize, kader ſe sa Gospodarstvu byejo inu prepirajo, ſluſhijo: mene je ena mlada v’ Rojeniu vjeta, kir taisto prevezh ſim stiſnau, prou dobru v’ Perst pizhla, K’ mojmu previshaniu, vender ny otekau. V’ sadnim Shivotu ima ta Jaizhnek is Odrastkem stranskem koker en Dervu.

624. Trotou spredni Shivot. Trotje ſo tem dellounim Zhebelam podobne, vender en tretje Deilu vezh inu dalſhi is okroglo ble Koſmato Glavo: taistih Sobje na Zheluste ſo mainshi: Jesyk Kraiſhi inu tainshi; taku de s’ unim ne more Kelh tega Zveita nazheti, ne is tem is ſeſati Rosizhke imajo en Ud vezh: ozhy Trotove ſo tudi sa Sposnanie vezhi koker Zhebelne.

625. Sredne Trotou Shivot. Sredne Shivot Trotou ali Perſſi ſo mozhneiſhi. Noghe inu Repetnize enake Zhebelnem is ſamem Reslozhkam, de na sadneh Nogah Lopate nimajo; sakai ony ne dellajo, inu tudi Obnoshno ne noſijo, katiro ony tudi ne ydo, temuzh Shive od Zistiga Medu, inu imajo en ſam Selodez bres uſiga shrela: satu tudi ne pizhijo, inu ſe Nauratenzam ali drugim Sovrashnikam ne branijo.

626. Sadne Shivot inu Moshtvu taistih. Sadni Shivot je okrogleiſhi, inu na Konzu ble tumpast, ter Zhernei. V’ Sadnem Konzu imajo ta moshki Ud doli pervihan, katiri je kratik inu tenak, skrit snotrei Lupine v’ sredi 2. Vezhih okroglu podougastih Jaizh: Ud leta v’ sredi je voteu, skus kateriga v’ Pomeſhaniu eni belu Mleku spuste. To Trotou Moshtvu, kader Zhes Perſſi stiſne, pe Sadenze vun skozhy inu te potrebni Udje ſe lohka is Ozhmy reslozhijo.

627. Dellounih Zhebel Podoba. Dellounih Zhebel Podobo, Ude inu Pozhutke sastopili ſmo od N. 597. snati je she, de Zhebele Farbo unanio trikrat prevernejo: v’ Mladosti lih svalene ſo pepeunate, inu smiram erjauſhi perhajajo: v’ sredne starosti ſo erjave poslatne: na sadne postanejo Zherne ali ſive. Lete ſe imenujejo Delloune; sakaj one ſame bres Maternize inu Trotou vſo Dershino is Potrebo previdijo, inu ukupei noſhijo.

628. Sazhetik Zhebelne je enu Jeize. Vſih Zhebel pervi bitija nyh Sazhetik je enu Jaize v’ Piskerz sleshen, katiru Jeize je sveitlu belu koker en Perl, en malu vezhi koker teh meſenih Muh, vender Kraiſhi Jeize to leshy v’ enim na 6. Vogalou sturjenim Piskerzu na Dnu, toku de eni Konz Jaiza ſe eniga Vogala theshi, ta druge obernen je zhes sredo Dna Zhes, inu Jeize Dnu Piskerza na dvuje dejly, inu toku raſte naprei, dokler is tem Konzam Jeize v’ ta drugi Vogal ſe nestegne, sa vezh Rastia prostora imeti.

629. Jeize ſe v’ shiviga Zherviza spreverne, inu raste. Kader she Jeize is eniga Vogala is Rasteniam ſe je Sprestereu, ta Zhaſ oshivy v’ Jeizu ta Zhervizh, Lepina Jaiza pozhi, zhervezh ſe svali, inu na Dnu Piskerza koker en Serp ali pol Obrozha svit inu skriulen leshy: v’ te Leghe ostane inu raste, dokler is Raſteniam te dva Konza ukupei ne prideta. Kader je she popolnuma okroglu svit ſe Zhervizh po Konzu vershe, is enim K’ Dnu, istem drugem gorobernen, namerzh is Glavo na Kviſhku.

630. Zhervezh ſe pokonzi postavi. Pokonzu Stojezh Zhervizh ostane v’ te Leghe nekatire Dny inu raſte na dougust inu shirjost, kir od svalenia is Jaiza taistiga Zhebele stanovitnu pitajo: kadar on sadosti sraste, de je koker en Meſen Zherov mozhan bres Repetniz, Vratu inu Nog v’ velikusti ene Zhebele, je vidit, koker, deby biu umereu, ta zhaſ Zhebele Piskerz is Voſkam sadelajo, ne doby jesti, ne Duſhka inu toku sapert ostane nekatire Dny.

631. Zhervezh ſe v’ Zhebelo spreverne. V’ tem Zhaſu te sapertije tega Zhervizha ſe on v’ Zhebelo sprevurazhuje: pervezh zhes nekatire Dny od Sadelania ſe perkashe Vurat: potem ozhy: natu Repetnize inu sadnez nog: Zhebela leshy snag na herbtu, je bela koker Mleku, inu smiram temneiſhi perhaja kader je she shiva inu godna, is spizhasto Zhelustio Piſkerz preverta, Kapzo odgrise; inu sleshe is Gnesda ena pepelnata Zhebela, katira te druge is Jesikam pitajo, dokler ſama na Paſho sazhne Letheti.

632. V’ kuliku Dneh is Jaiza Zhebela grata. Zhebelarje v’ Zhaſu tega Zhebelniga valenia ne pridejo ukupei: eni dershe de Jaize v’ Podobe 7. inu tulikain Zhervizh v’ Podobe Zherva Dny rastie, te sadne 7. Dny pak v’ Zhebelo ſe spremenuje: toku de od sleshenga Jaiza v’ 21. Dneh Zhebela ſe svaly. Druge ſodijo v’ trikrat 9 ukupei pak v’ 27. Dneh: S puſlednim dershim jest; sakai kir v’ dellejnu teh Materniz Salego ſim v’ Paynizhe vustavil, she ta 28. Dan neſhau ſim te sadne Mladize ſe prejedati.


N. Pogovor.
Od Zhebelniga Satuja Della.
[uredi]

633. Zhebele Payn pred vſim ozhedjo. To pervu Zhebelnu Dellu, katiriga one, koker hitru v’ drugu prasnu Prebibalſhe ſo potegnile, je taistu dobru ozhedit; satorej one Slamo, liſene Splitve is ſvojem Zhelustim ali Kleſham, kar nyh Mozh perpusti, odgrisejo inu odſhiplejo, tar is vſim Praham, Peskam inu Karkuli v’ Payn ne ſhliſhi, pred taistiga islazhijo inu sbruſijo, de taistu v’ nyh Dellu nym ny k’ Napotju. Previdnu rouna Zhebelar, katiri v’ tem poprei Zhebele prevusdigne, inu Payn ozhedi ali ostershe.

634. Potem sdaizi Satuje dellajo. Potem sazhnejo Zhebele sdaizi, de Materniza ima kam ſvoje Jaiza lezhti, inu Zhebele Sterd, Vodo, inu obnoshno spraulat, ali hraniti, Satuje delati: is Delam tiga Satuja gredo smiram naprei, dokler one Prostora sadosti dobijo, v’ tem med Satujam puſhenim prasnim Prostoram, koker tulkain Vulizah inu Gaſah prebivati. Koker hitru ſe pak supet nagmirajo, is Dershino inu Dellam to Satuje Vulizhe inu Gaſe napouni, inu supet prasniga Prestora nym smankuje, sazhnejo supet to she enkrat opuſhenu Satuja Dellu inu toku gredo naprei dokler ſe napounijo, ali rojejo.

635. Kej Zhebele Voſegk imajo? Snati je, de Voſek drusiga ny koker en Zhebelne med Spiram sadniga spodniga Shivota isterden Put, katiri per taistih ſuſebnu Spomlad per mertvih Zhebelah ſe naide; sakai, kader eden is Jeglo med Spiram yſhe, naide ene Zol tankhe svejtle inu koker Perelne bele, vezh Deil na 3. Vogale, vſhene Platelne ali Ploſhe, komei en tretje Dejlu od eniga Aydoviga Serna na 3. Vogale stranske Luſhine Velikosti, katiri od delezh k’ Ogniu dershane ſe szhede ali restope v’ enu maihnu Sernu, koker ena Roſha, Voſka.

636. Kdaj ſe pod Spiram Voſek naide? Voſhene lete Platelne, sunei v’ sgodne Spomladi, teshej je per Zhebelah naidit sakaj, koker hitru je Gorkeje Vreme inu Zhebele na Dershine ſe pogmirajo, taiste v’ Dellu Satuja spruti podellajo. Vender najde ſe vezhkrat veliku teh Platelnou Voſhenih pod Gnesdam ne sdaunei ogrenenih Paynou, katiri v’ Dellu tiga Satuja Zhebelam doli padejo, inu med taistem Veſhe narpoprei Jaiza ſvoje satroſijo.

637. Koku Zhebele Satuje dellajo. Kader Zhebele Satuje dellajo, one to mestu tega Della okroglu obſedejo, inu na Srede en prasni ali votle Krej sa Dellu puste, toku de nje mogozhe vidit, koku taistu dellajo vender, kar ſe je sposnati moglu v’ tem Kraju Della sazhetiga ena Zhebela sa drugo perstopy stoy na srednih Nogah, is sadnim Shivotam na k’ viſhku pervuſignenim, de ta, katira sa nyo je na vershti, is Jesykam loſhej ta Voſheni Platel ledigie inu is taistem ali s’ zhelustijo, na mestu, kamer ima poloshenu biti, poloshi, ta zhaſ Zhebela, katiri je Platel vuset is sprednem nogam pohody, smane, inu gnete, ter is Zhelustijo v’ to potrebno Podobo slezhe inu is Jesykam pogladi. Kader ena ſe je Voſhka sprasnila, na nye mestu nastopy druga, inu toku grede Dellu smiram naprei.

638. Satuje dellajo od Verha doli. Navada Zhebelna je Satuje od Verha doli pruti Dnu delati, inu koker one is Dellam globokeje doli gredo, toku druge od Verha Satuje perdellujejo inu mozhneje sture, de taistu, kader Mladize inu Sterd noter pride, ſe ne vuterga: gredo tede is Dellam naprei v’ Podobi eniga napezhnu oberneniga Shtoka ali Klobuka Zukra inu od Verha doli Viſhijo koker en Groisd, kir ena te druge ſe sa Noghe dershi. Satorei tudi kader Satuje dellajo od Gnedenia teh Zhelusti v’ Paynu je enu Skrebelenie shliſhati.

639. Koku dellajo Piſkerze? V’ Dellaniu Satuja Zhebele sazhnejo od sredne Stene, katira nym ſlushi sa grunt teh na oboje Strane gori spelanih Piskerzou, leteh Dna ſe ukupei theshe, kir enim inu drugim ta sredna Stena sa Dnu ſlushi, inu v’ taisto sa Grunt Piskerza noter udaniga Glavo noter utiſnejo inu toku od ene inu druge strani Piskerzhe na Dnu ſo dolinasti katire gori obernene pruti Verhu, de ſe Sterd vun ne Zhedy, na 6. Vogalou gor ulezhejo, deſilih Dnu je na 3. Vogale; sakai sleherni Piskerz stoy na 3. Piskerzeh druge Strani.

640. Vezh Sorte Voſek. Satuje v’ Terganiu slozhenu inu vſakateri poſebei preſhanu da 4. Sorte Voſek: to 5. 6. Lejt staru Zhernu Satuje da redezhe ermen Voſek: to 3. 4. Lejta stara Satuje da irhounast armen Voſek: to mladu Satuje is Gnesda 2. 1. Lejt staru bledu armen Voſek: inu to bellu, v’ katirem Mladize ſe nyſo valile en belu selenu armen Voſek. Zhe starei je Satuje, tershi je Voſek; satorei is beliga Satuja Voſek je taku Mehak, de ſe Rok perjema koker en Tyzie Lim, katieri s’ Zhaſama ſe sterdy, vender, kader ſe prekuha, je veliku mehſhi koker is stariga Satuja.

641. Voſek je pomeſhan sunei med Medeno Roſo inu Zvejta Sokreuzo. Voſek Zhebele slozhen sunei na Paſhe ne dobe, inu ne naſejo v’ Payn, temuzh taistiga dobe med to sterdeno Sokrouzo, katiro one na Roſah, inu Zvejtu polishejo ter v’ prekuhaniu, inu Jede tega Medu v’ nyh Shelodzu, koker v’ enim Sgaina kotlu, ſe prekuha, preshge, inu taistiga Zhebele med Spiram is Trebuha vun pute, kir ta Put ſe shlady, ſe sterdi, de je koker eni Perelnasti svejtli Platelzi vidit.

642. Is kom Zhebele Satuje savolo vezhi Terdnosti prevulezhejo. Smolo Zhebele ne berejo, temuzh le to Sokrouzo ali Saft, katiriga Drevije, ſuſebnu Hrastie is debla puty, inu skus Sonze v’ Smolo ſe sterdy leto Sokrouzo popiejo one, is taisto Robe teh Piskerzou prevulezhejo sa vezh terdnosti satuja volo, inu kader ſe sderdy je bledu erdezhu vidit. Is to Sokrouzo sadelajo vſe Sprane Paynu inu Skode, de Mladize od Vejtra ſe ne prehlade, tudi Sovrashnike skus taiste v’ Payn ne prederejo: Kader ſe sterdy je koker en Gummi sa Kadilu ſlushi, kir lep Duh daje.

643. Voſek katiri Zhebele predellajo? Voſek kir Zhebele sunei naraimajo, koker na Zhepeh ſim neſhau, taistiga one is Zhelustjo Gnedejo, inu na Lopate sadnih Nog nakladajo, ter v’ Satuje podelajo: Satuja mladiga ſe tudi lothijo, drobe, inu predelajo, ali stariga popuste, kir nyh mehkim Jesyku je preterd inu ſe ne pusty vulezhti. Satorei poprei velikosti eniga Dlana Sat nov narede, koker eno Zollo velikosti stariga popravijo; Urshoh is katiriga med drugim Podresuvanie savershem od N. 558.

644. Katiru Satuje je ble Voſhenu? To mladu Satuje je lehku koker ene Peune, inu to staru zhe je starei, je theshei; sakai od Sape, Hoje Zhebelne ble je pomasanu, inu debelshi od perrashenih Mren teh v’ Zhebele sprevernenih Zhervizhou. Satorei v’ Preſhaniu Voſka od stariga Satuja veliku, od sredniga maine, inu od letashniga skorei obene Lushine ne ostanejo. Voſek is Satuja v’ katirim mladize ſe niſo sastaulene bile, ſe imenuie Dekelza, katiri ſlushy ſa Flaiſhtre v’ Bolezhinah, sa Katire ny ta pobeleni; sakaj istaistiga skus belenie je ta Lepu dushezhi Duh inu Mozh teh Rosh isprana.

645. Od Zhes, inu pomeſhanga ali svitiga Satuja Della. Satuja Dellu je vezh enu je podougastu, drugu Zheſ: en dellajo na Vogale, druge vſe smeſhanu. To smeſhanu inu Zhes Dellu je theshei inu po Sime gorkeje, kir Vejter ſe sguby; ali nevarnei v’ Voshne inu Noſhnie, tudi slehtnei sa Rojenie inu Pregananie, kir Maternizo inu Zhebele is taistih ſe theshku spravijo: Zhebele raumnu toku is gori inu doli hojo med Satujam veliku Zhaſa ne pridnu sgube, inu ſe kashnei napoulnijo.

646. Od Podougastiga inu na Vogale Satuja Della. Podougasti inu na Vogale sturienu Satuja Dellu, deſilih na Blagu lehkeiſhi, inu Vejtru po Sime ble podvershene ſo Zhebele kir Vejter med Satujam raunu naprei paha bres vſiga sadershka; vender bulſhi sposnam; sakaj Zhebele hitriſhi dellajo inu ſe pred nanoſhio, kir imajo raune Ceste bres ovinkou: satorei tudi loshei rojejo inu preshenejo: v’ Noſhne inu Voshne je maine per teh Nevarnost, deby ſe poderly.


NI. Pogovor.
Od Zhebelniga Medeniga Della.
[uredi]

647. Lakomnost Zhebelna na Med inu taistiga Varvanie. Konz Sadne vſiga Zhebelniga Della je veliku Medeniga Blagu ukupei spraviti; satu rede inu gmirajo dershino, de skusi obilniſhi Dellouzhe vezh sterdi bi ukupei snoshili: Satuje je nyh Kashta, kamer Sterd koker v’ tulkain Pridale skladajo. Deſilih pak Zhebele ſo neistrudene v’ ukupei spravlanju Medu, inu na taistiga Lakomne, is tem ſo vender toku sparoune, de tega ne yslo, dokler sunei kej Paſhe dobe; satorei tudi Piskerze is Voſkam sadelajo, inu ta v’ taiste shranen Med sa Simo inu Spomlad perhranio.

648. Lepu Vreme da obilno Paſho. Suhu gorku Vreme is Jutrenim Roſam Zhebelam sa Paſho nar ble ſlushi; sakaj to Roſo, inu Sokrouzo v’ Rastie Sonze skus ſvoje Sarke skuha v’ eno sladko Medeno Vodo, katiro one piejo inu noſhijo. Suſha vende velika Zhebelam Paſho poſhuſhi inu Suſha Paſho odvusame. odvusame, de zol nyz ne lethje; sakaj savolo pomankania potrebniga Safta, katiriga is Selſha Sonze is lezhe, taistu Svene, inu Zhebele ne dobe.

649. Koker tudi veliku Deshevje. Obilnu Deshevije Paſho Zhebelam Kasy; sakaj utopi inu spere tega Zvejta Saft, ta Saft od preobilne Vode ſe skasy, de Zvejtie ſe ukupei skerzhy, sveine, inu v’ kelhu tega Zvejta Zhervizhe rede, katiri Buzhezho ali Muho tiga Sadja obydo, de vſe ukupei odpade. Nar bulſhi tedej sa Zhebele ſo gorke Dneve Sonzne is pogostno Roſo inu nekatirikrat pomeſhanim Desheviam.

650. Snagotnost na Paſho urshoh Mladizhniga Uſemrajenia. Na Paſho ſe Zhebele tulkain snagotne, posreſhne inu sylne, de, deſilih mladize sa lubu imajo, varjejo inu pitajo, vender Spomlad v’ Zvejtu tiga Drevija, taiste vezhkrat sapuste, inu na Paſho taku mozhnu Lethje, de od Pomankania Dershine, potrebne Gorkute inu Shivesha, kir ſe Zhaſa nevusamejo Zhervizhe pitati, premrejo inu od Lakote umerjejo, de potem ſe use radje Paynovi inu Kushne postanejo, ſuſebnu ti maine Zhebelne.

651. Smah Zhebelne islozhi ta dobro od neuredne Paſhe. Smah imajo Zhebele tenak, sakaj, de ſe one is Jesykam le eniga Zvejta ali Roſse dotaknejo, inu okuſſijo, slozhijo sdaizi vſe grenku, kislu, inu supernu, ter taistu popuste: ja ne postopijo ſe vſiga sladkiga koker Oſe, temuz le tega prejetnu ſladkiga lepu duſhezhiga, inu od Sonza dobru skuhaniga Safta od Zvejta ali Roſe, katiriga one polishejo, inu Satuje hranijo.

652. Od kod pride Med. Ta medena sladka Voda, katiro Zhebele is Zvejta berejo, ny obena is Nebeſ doli padena Roſa, temuzh ena skusi Sonze is korenin v’ Stiblo ali Deblu noter da Zvejta pervulezhena, inu v’ eno ſladko Sokrouzo skuhana Vodiza is Roſo pomeſhana. Med tedej pride ſemkei nekei od Roſe, vezh Dejl pak od pomesemelske Morote, katiro Korenine naſhe vulezhejo temu Deblu ali Shtible vſiga Rastja, inu toga podeli noter v’ Kelh tiga Zvetja, inu taisto tamkei Sonze skus sredno Gorkuto k’ eni ſladke Vode skuha ali sgody.

653. Roſe Medene. Padejo Zhaſ velikiga Travena inu maliga Serpána sladke Roſe: te spomladanie katire Sonze, kir ta Zhaſ goriemle, vezhi Dejl is Semle slezhe, ſo veliku ble ſrove, inu ſe ble vulezhejo, koker te Lejtne, katire Sonze v’ doli jemleniu is Drevija inu Zvejta is Lezhe, tainſhi skuha inu ble poſhushy, de Listije ali Pierje od te ſe svejty, je ſladku inu lepſhi dushy koker ta Spomladania.

654. Roſe Lejtne sdrave. Zhebele eno inu drugo Lubijo, vender ta Lejtna je Sdrauſhi, smahtnei inu sdajovitnei, tudi dalei /: 10. Dny pred inu po S. Jacobu:/ terpy, Zhaſ tudi Roshniga Zvejta pade, koker ta Spomladania, od katire, aku Desh taisto v’ kratkem ne spere, Listije inu Zvejt ſe Kerzhi inu mokrota v’ taistem saduſhi inu sterdy, ter Zhervije rede.

655. Nesdrave Spomladanie. Od te Spomladanie Roſe Zhebele kader berejo, ta Med ſe skisha, inu od tiga bolehajo. Posna ſe ta spomladania Roſa na Pirju, kader ſhusha pertiſne, ſe poſhuſhi na Listije, inu vidi na Pirju en pepeunati Prah, is katiriga ſe blede Selene Muhe, koker ene Uſhi svaile, katire Pierje inu Mladike odydo: od te Roſe Pierje od Shita svene, inu, aku je v’ Zvejtu, gluhu rata.

556. Sterdene Berne sazhetik inu Konz. Berna Sterdena ſe sazhne v’ Spomladne Dne inu Nozhi sglihe inu skonzha is to Jeſensko, to je, od Drenoviga Zvejta da odzvedenia Aide, pred inu potler ne dobe vezh Medu, temuzh le Obnoshno: inu aku lih kei maliga dobe, taistu ne gvira sa nyh inu Mladizhne Shivesh spruti. V’ Zvejtu tedei sadniga Drevija sazhnejo ſe naprei is Sterdjo previdit.

657. Koku Zhebele Sterd berejo? Zhebele kader na Sterdeno Berno gredo, kir na Zveitu ali Rastju Med Zhutijo, taistiga nar pervezh od Verha polishejo, potem utaknejo v’ Dnu tega Zvejta ſvoi dougi Jeſik, is tem is ſeſſajo to sladko Vodo, katira po nyh Jesyku noter v’ gerlu, inu istega v’ ta medene Mehur ali Shelodezh tezhe: inu kader v’ Kelhu to slahkoto duſhe, taista je pak she saperta v’ Buzhezhe, taisto is Zhelustjo shiplejo, inu stiskajo, de ſe odpre inu polishejo.

658. Koku Med v’ Piskerze spravijo? Kader Zhebela ſe she dobru nalije medene Vode, de nye sadne Shivot je nabaſan koker en Meh, de Komei od Thege lese, damu slety inu ſe persilena od Trudnosti marsketirkrat pozhivat, is tem hitti noter v’ Payn, inu taistiga v’ Piskerz Skosla ter Glavo noter utakne inu sprasnila kir ſe je, supet na Paſho ſe spusty. De pak ena druge na Potu niſo, v’ Dellu ne mude, inu ſe ne shokajo, uſakatira v’ poſebni Piskerz noſhi, dokler ni poven.

659. Medene Vode v’ Piſkerzeh oſole. Kir pak ta skoslana medena Voda rada ſe skiſa, taisto is ſlano mozhirnastjo Sulijo od Szaina, katiro na Gnojenzhah inu Makushah najdejo: inu piejo, oſole, de ſe ne kashy: ta druga Sul je premozhna inu prehuda Sakai, dokler je kej Paſhe, zhebele od Noſhne ne prenehajo, temuzh po Paſhe, po Nozhi, inu kader ſo od Lethenia skus Vreme sadershane, ſhelej v’ Med predelajo.

660. Koku ſe ta sladka Voda v Sterd predela? Ob Zhaſu predelania te medene noter perneſene Mokrote ali Vode, katira med tem ſe je she en malu uſhushila inu sgostila, taisto Zhebele supet popiejo, inu v’ ſvojem Shelodzu toku dougu prekuhajo, de ſe k’ Medu sgosty, inu ta obilna Mozhirnost vodena povure: potim skoslajo taisto v’ druge v’ Piſkerze, katire is Voſkam sadelajo, de od Mozhirnost nyh Shape ne skiſa, na Simo inu na Spomlad hranijo; sakai po Lejtu shive od Zhiste perneſene Medene Vode.

661. Podoba medene perve Podobe inu dekliſhkiga Medu. Ta noter perneſena medena Voda je v’ Sazhetku zol bela, zhista inu Sveitla, katira is neſadelanih Piskerzou sbrana, aku ſe skus eno Ruto prezhedy, je zhista inu svejtla, vender she savolo pomeſhane ſolne mokrote selenkast ermene Farbe, ter v’ Slahkote vſ drugi Med premaga, inu ſe imenuje deklishke Med, Jungfer Honig, katiru sa Sdrauje Zhloveka ſlushi: smersne leta toku postane motne mlezhne Podobe.

662. Kaku Med Farbo spremenuje? Skus Zhebelnu Prekuhanie, kir ſe sgosty, inu she v’ drugi Piskerz pride, ſe je ermenkast, gostei, inu theshei, kir od Voda is nega je she ble preshla, inu zhe dalei v’ Paynu ostane savola Zhebelne Gorkote, ble ſe voda poſhushi, ermenei in thesei je: kader je pak she star je nar theshei inu arjoukast, ter aku smersne, postane zol arjou inu terd.

663. Katiri Med je terſhi inu theshej. Satorei en Duneiska nove Mire Candla /: Katire Voda potegne 2. F. 29,3/4 Lothe:/ mladiga Medu potegne 5 F 4,10/29 Lothou: sredne Starosti 5 F. 13,85/348 Lothou: inu stariga Medu 5. F. 20,329/348 Lothou; sakai kulker dalei stoy ble v’ nyemu ſe Voda is ſhuſh, gosteje, inu arjauſhi, tudi terſhi perhaja: toku de, kader je zol star, aku ſe nepogreje inu s’ Vodo neshmeſha, taistiga Zhebele vushiti nemore, vuſhenkast grata inu le drobe.

664. Zhebelnu Branie Zvejtu ne shkodje, samuzh rodovitnei stury? Deſilih pak Zhebele Sylnu na Zvejte Lethje, inu is taistiga mozhnu noſhijo, taistu neposhkodiejo, debi maine rodovitnu bilu na Sadju ali Sernu, temuzh ſhe rodovitnei inu sdajovitnei sture; sakaj skus nyh obiskanie to Seme tika Zvejta, skus katiriga Pomeſhanie rodovitnu postane, ſe le ble smeſha, toku, de, kader by Zhebele taistiga ne meſhale, veliku vezh gluhiga by ostalu. Sody ſe to is Resheniga Zvejta; sakaj kader Vejtra ny, deby ta Prah od eniga Zvejta da drusiga neſhau, Reſh ima presledke inu je gluha.


NII. Pogovor.
Od Obnoshne Noſhne Zhebelne.
[uredi]

665. Pridnost Zhebelna v’ Noſhne. Pridnost Zhebelna sposna is nyh ne preterganiga Lethenia na Paſho, kir ne le ſamu te Medene Mokrote nashrejo ſe, kar v’ taisteh sadnu Truplu more yti; temuzh tudi is Obnoshno toku Noghe sadne na Lopatah obloshe, de komei koker ene Krote lasijo: ja Zol Glava inu Herbet, kar kuli je kosmatiga is Obnosho potreſejo inu v’ taiste ſe valajo is Shejla vezh damu pernesti.

666. Kaj je obnoshna inu koku taisto berejo? Obnoshna drusiga nye, koker ta Prah tiga Zveita, katiri je v’ Dnu tega Kelha inu na Niteh taistiga ſe snaide: leta Prah Zhebele, kir na srednih Nogah stoje, inu te sadne naprei pred te spredne stegnene dershe is eno ne isrezheno Hitrobo, toku de komei Zhlovesku oku more sposnati is Jesykam pobirajo, is sprednem Nogam, katire na mesti Rok nym ſlushijo na sadneh Nog plashate od snotrei ven uſhinene Kosmate Lopate nakladajo, is Jesikam inu Zhelustijo srounajo, inu perterdijo, tar okroglo podougasto Kepo na obedve sadne Noge naloshe, koker k’ by Hlazhe obule.

667. Koku obnoshno slazhijo? Kader is obnoshno obloshene is Paſhe v’ Payn pridejo, de ena drugi na Potu nye, sleherna k’ ſvojmu enkrat sazhetimu Piſkerzu hitti to Buttaro odloshyti, stopy is srednem Nogam na Rob Piſkerza, sprestre naprei noter v’ tiga nar pervez to deſno sadno Nogo, taisto na Rob poloshy inu is sprednim Nogam doli teshi inu to sadno po Robu ven potegne, toku v’ Piskerz obnoshna ſama is Noge pade: inu enaku della is levo Nogo.

668. Koku obnoshno v’ Piſkerze skladajo? V’ glihi viſhe rouna is tem na Shivotu potreſenim Praham, katire nekei is Jesykam, nekei is Nogam doli stepe, inu zhe ny dergazh tudi is Shivotam ſe plashy po Robu Piſkerza: kader v’ tega po Robu she vſiga ſe je sprasnila, te Kepe is Zhelustijo sdroby, is Jesykam porauna pouſem Piskerzu, inu s’ tem sprednem Nogam pohody ali potlazhy, de zhes inu zhes leshy koker ena Ploſha erjave Podobe.

669. Zheſ Brania Obnoshne. Brania Obnoshne Sazhetik ſe sazhne Spomlad is Jagnedovem Jeusham, inu Leſhoujam Zvejtam, na katirem ſamo Obnoshno dobe, inu terpi skus vſe Zveitje noter da Jeſen. Satorei kader Spomlad ali Suſheza je gorku Vreme bres veliku Vejtra inu Deshja, de taisto dva ali 3. Sapored veliku berejo ſe je sgodnih inu obilnu Rojou veſeliti; sakaj Materniza obilnei Jaiz leshe, kir sa Mladize obilnei Klajo naide.

670. Obnoshna h’ zhemu Zhebelam ſlushi? Slushi ta Obnoshna ali Zveita Prah sa Zhebelam sa pitanie teh Zhervizhou sastaulenih, koker tudi teh noveh Svalenih Mladizh, dokler taiste zol Slabosti ne Paſho ne Lethe, po tem taisto ne ydo, ampak shive od unanie Paſhe inu notreine Sterdy ali Medu: ja lazhne Mladize naidejo ſe med Shrenzho te stare is Obnoshno obloshene Zhakat, katirem is Nogh obnoshno prozh shiplejo inu ydo.

671. S kom obnoshno smeſhajo? Obnoshna, koker is Paſhe je perneſena, srova kader dougu v’ Piſkerzeh leshy, ſe skashy inu plesnuje, de Zhebele jo vun bruſijo; sa to sa dalei perhraniti, taisto Zhebele is medeno mokroto noter perneſeno pomeſhajo inu is Slanizo od Gnojenze, de eno grenko Sladkust sadoby: kader pak ta obnoshna od Gorkute v’ Paynu ſe sterdy, usamejo Zhebele supet en malu Medu, inu Vode, is katirim obnoshno po Verhu vmozhjo, is Jesykam smeshajo inu sprut Mladizhe inu Zhervizhe pitajo.

672. Obnosna Stara ny sa Pitanie. Le taku smeshana Obnoshna terpy da Jeſen, zhes Simo pak od Zhebelne Sape, kir Obnoshno nesadelajo, tar Sapa v’ Piſkerze ſe sbira, taista ſe skasy, inu doby en kislu grenke Smah, katiri Zhebelam je superne, satorei ny vezh sa pitanie, inu taisto Zhebele sdrobe inu Spomlad ven bruſyo inu savershejo.

673. V’ Lakoti obnoshna is vodo smeshana stury Zhebele grishove. Smanka Zhebelam Spomlad Sterd v’ Paynu, dokler she Drevje ne zveide, kir na Paſhe drusiga ne dobe koker obnoshno, Lakota yh permora taisto jesty inu kir Medu nimajo med taisto pomeſhat, Vodo v’ meſ denejo, ta vuſhita Obnoshna od Shivota Zhebele sene, inu Griſho dobe, de is ſvojem Blatam vſe Satuje gerdo podelajo, tudi Shrevenzo posvinajo, de kir ven inu noter lasyo, Repetnize od tiga ſo pomashane.

674. Zhebele noſyo tudi Vodo inu Gnojenzo. Noſhyo tedei Sraun medene Mokrote inu Obnoshne tudi Vodo, inu Mokroto od Gnojenze inu Makush. Vodo piejo one per studenznah inu na Potokih, ter v’ Piſkerze skoslajo: nar lubshi nym je pak ta Roſa: inu de Voda ſe ne usemrade ali ne Skasy is Slano Mokroto, katiro na Gnojenzhah inu Makusah piejo pomeſhajo. Leto Vodo smeſhano poterbujejo one sa Meſhanie med obnoshno, koker tudi sa ta sterjen Med zhes Simo smozhiti inu loſhei vushiti: po Sime pak na mesti Vode ſlushijo ſe spruti k’ omezhaniu tega Medu Mokrote od Sape: Slanize nepoterbujejo, kir obnoshno ne dellajo inu Sprut Med meshajo.


NIII. Pogovor.
Od Zhebelne Paſhe.
[uredi]

675. Obilnost Voſhka inu Medu Nasnanie dobre obilne Paſhe. Govorili ſmo od Zhebelniga Voſheniga Della, ſhlishali ſmo tudi od taistih velike Pridnosti v’ Noſhni Medu inu Obnoshne, snati nam she napreistoy, kej one to veliku Blagu dobe inu ukupei spravijo; sakai, kir sleherni Lejtu Zhestu, kar v’ Duſhele Medu v’ Jedy, Piazhe inu Arznie ſe savushije, inu tega Voſka sa Flaistre, nar vezh pak sa svezhavo ponuza, veliku od eniga inu drusiga Blaga v’ ptuje Dushele ſe spele: is katiriga ſe sklene ena dobra obilna Paſha.

676. Vſe Zvejtie ne ſlushi Zhebelam enaku sa Paſho. Vſe Rastje te Semle, Selsha, Roshe inu Zveitje ne ſlushi enaku Zhebelam K’ Paſhe: enu one Lubijo, drugu Sovrashijo: enu da dosti, drugu malu Paſhe: enu je sdravu, drugu nesdravu: enu je bogatu is samim Medam, drugu is ſamo Obnoshno, drugu supet is obdvojem. Letu vſe dobru Zhebele is Duham ſvojem inu Jesykam reslozhijo; satorei ene mozhnu, druge malu inu ene zol neobiſhejo. Uſmimo naprei te sa katire ne mrajo, potem taiste katire lubijo.

677. Roshe is Klobokem Kelham ali Buzhezho popuste. Roshe inu Zvetje, katiru ima en Klobok Kelih, koker Koprive, ta perva erdezha Dettela, inu vezh drugih, Zhebele popuste; sakai, kir v’ taistih ta medena mokrota v’ Klobokeh Buzhezah je saperta, sposnajo, de k’ taisti is ſvojem Kratkim Jesykam perstopiti ne morejo; satorei s’ taistim Zhaſ ne potrebnu ne samuditi ſe raiſh na drugu Zveitje podado.

678. Zvejtje od sgorei sapertu Zhebele ne obiſhejo. So supet ene Roshe inu Zvejtie, katire sizer nimajo ſylnu Kloboke Buzhezhe, vender to Zvejtie od sgorei je spizhastu inu ukupei stiſnenu, ali is enim platelnam tega Zvejta, koker is enim Pokrovam toku sagernenu, de zhebela ne noter sleshti, ne is Jesykam doshezhti nemore, koker je Graſhza, Grah ... taistu istega sgoreiniga Urshoha Zhebele popuste, inu ſamu Shtible, kader kej medene Mokrote ven stezhe, oblishejo.

679. Vezh drusiga Zvejta ne lubijo. Dalei ne lubjo Zvetje od Grenkiga Selſha, koker Pellen, Shiuka ...Ne smerdliva, ne mozhnu duſhezhe, ne te saspane, ne Zveitje od Selſha per Vodah rastozhiga, kir ſe Vode boje. Roſhe, katirih Platelzhe ſo sylnu gosty inu terdi, de ſe neudado, k’ taistim tudi ne more is Jesykam ſvojem perstopiti, ne noter med Zvejtie sleshte, sa to medeno Mokroto ven is ſeſſati.

680. Zvejtje shkodlivu Zhebelam. Je tudi veliku Rosh inu Zvejta, katire one szer lubijo, ſo nym pak skodlive ſuſebnu, katire Vezher inu K’ Deshju ſe Sapirajo, koker Tulipe, Buzhe ... sakai kir Zhebele taiste obyſhejo, dostikrat v’ Jezhe ostanejo, inu kader nekatire Dny deshuje, od Lakote inu Mrasa v’ taistih Konz usamejo, inu skus to Zhebelna Dershina ſe mozhnu mainsha.

681. Abrenke Drevija niſo Medene. Drevije, katiriga Zvejt v’ Abrenkeh obstoy, koker Mazhke, Topolouje, Leshouje, Jeushe, Jagnede, Zhebele Spomlad mozhnu lubijo, na taistim pak, koker she N. 669. Je govorjenu, malu ali Zol nyzh Medu ne dobe, samuzh berejo veliku Obnoshne. Topoluje tudi Zhebelam da na ſvojeh Popkah leto Smolo, is katiro one Spranie tega Paynu sadela pred Mrasam inu Nauratenzam.

682. Sadja Zvejt da obilno Paſho. Ternie belu inu Zhernu, koker tudi ſadnu Drevje zheshne, Dren, Oparenze, Hrushke, Zheshmile, Jabouka ... da Zhebelam obilno Paſho inu Obnoshno. Med drugem Jablanou Zveit je nar slabeiſhi, inu ta Zhaſ sazhnejo peſhati. Ob Sadnim Zvejtu te mozhneje Zhebele sa volo obilne Paſhe na Roje sastavijo.

683. Semrekova inu Jeukova Paſha perneſe slab Med. Semreka inu Jeuka nekatire ali redke Lejta sa Shpizam rody ene erjave Bulle okrogle v’ velikosti ene Lezhe, katire ſo mozhnu Medene: druge Lejta sa Spizham pote eno medeno Mokroto. Enu inu drugu Zhebelam da veliko Paſho ali ta Med, koker ſe sterdy, ſuſebnu kader smersne, je toku terd, de taistiga nemorejo vushiti; satorei je dobru taiste Lejta Zhebele pred Aido spodresati, ali, taiste is stradati, de ta slehtni Med savushijejo, inu ob Aidovim Zvejtu drusiga namestijo.

684. Kostainova Paſha imenitna, deſilih Med je nesmahten. Kostainou Zvejt Zhebelam Suſebnu K’ Paſhe dougu ſlushi ob Zhaſu pokoſhenih Travenkou, kir tista nym nar ble smankuje: na tem okul 3. Tedne dobe obilnu Medu, deſilih ta Kostainou Med je nesmahten, grenak, inu po Zvejtu smerdy, taisti nym dobru sadene. O kreſu, kir je veliku Kostajna, je dobru stare Payni pomladiti, sakaj per obilne Paſhe veliku Satuja sture inu ſe mozhnu gmirajo, toku de ob Aide ſe vezh Deilu napounijo.

685. Roſe Medene na Perju Drevija. Na Hrastje, Verbe, Hruſhkah inu vezh drugem Dreviju, koker od N 653. je podvuzhenu, padejo vezhkrat Medene Roſe na Listje, toku de taistu ſe sveti inu je sladku, to Roſo Zhebele Lishejo, inu noſhijo; vender sdrauſhi inu smahtneiſhi je ta Lejtna, koker ta spomladania, tudi dalei terpy, de lje veliku Deshevje taiste ne spere.

686. Reſje da obilno Paſho pod Shneshnikem. Reſa, Suſebnu Spomladania Zhebelam perneſe obilno Paſho, katira pod Shneshnikem od spomlad sgodne zhes Kresh dougu terpy, inu Zhebele veliku Medu dobe, Dershinstvu nagmirajo, ter obilnu Rojou dajejo; sakai kader enu Reſje odzvejde, koker Sneh polagama Kopny, toku sapored ſe drugu Zvejtje perkasuje; satorei Gorenzhi Zhebele Spomlad v’ Gore na Paſho devajo. Jeſenska Reſa, katira is Aydo Zvede noter do S. Martina je maine Medena.

687. Selsha Zhebelam prejetna. Selsha, na katirih Zhebelle med drugim Zvejtam nar vezh Paſhe dosheshejo v’ naſhe Dushele, ſo Telloch, ta bella Detelza, Senoff, Mack, Shetrai, Dushizhouna, Regrat, Kapes, Repa, Gorshizha, Salata, Sonzhne Roshe, Majaron, Meliſa, Metha, Pollai, Koriander, Violzhe, Gautroshe, Kumare, Dine, ta druga Detela, Isopp inu veliku vezh drugih Zvejtje.

688. Shita Zhebelam Lube. Med Shitam Paſho dobe Zhebele na Semskem Lanu, na Reshenim Zvejtiu na turshke Vſhenizhe na Bobu, Suſebnu inu nar vezh pak na Aidovem Zvejtu, katira 5. Tednou sapored Zvejde, inu je tulkain Medena, de mozhne Payn 4. inu 5. F. na Dan na noſhi. Koker sdajovitna je Aida na Sernu, inu Medu, toku shkodlivi taisteſo Jushni Vetrovi, katiri Zvejtje poſhuſhi, de Zhebele inu Ludje stradajo.

689. Lippou Zvejt Zhebele samudy. Lippoviga Zvejtja Duh Zhebele mozhnu v’ Sazhetku Maliga Serpana naſhe vulezhe, de komei tretje Dejlu Zhebel v’ Payneh ostane, ja taistiga tulkain Lubijo, de Nozh inu dan od taistiga ſe nemorejo odtergati, na tim Derveſu Sheme, inu sabston ſe mude; sakaj to Zvejtje ny medenu, inu ob taistem Zhebele lie slabe, kir od Duha niſo ſhite, ne dobe ne Medu, ne obnoshne.