Pogovor na magistratovi kolibi (1/4)

Pogovor na magistratovi kolibi. anonimno

Izdano:	Edinost 1/4 (1876), 3–4
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mihec. Jakec, vidiš, koliko okoličanov naji gleda s trga? Daj, govoriva jim tisti govor, ki ga je sloveči naš kmet, Juri Gerdol, v svoji pisarni pod murvo zložil in že večkrat v čitalnicah govoril!

Jakec. Slišal sem, da za to veliko zaslugo mu je podaril najin gospodar, slavni magistrat, zlato svetinjo reda sv. Grméta v Trstu, ker Juri Gerdol zna tako grmeti, vse drugače, nego sam Hermet. Prav lep govor je to, nekaj v prozi in nekaj v versih; nu, začni ti prvi!

Mihec. Okoličani, z visocega stolpa Vas pozdravljam. Serce mi od veselja poka, ker vidim, da se je tudi našim okoličanom vnela ljubezen do naroda in da se zato trdno drže „Edinosti“.

Jakec. Dragi moji bratje, tržaški okoličani in vsi tukaj bivajoči Slovenci, priporočam Vam, da morate biti zedinjeni, ako hočete dobiti svoje pravice, ker v edinosti je moč. Ako ne boste zedinjeni, zadene vas osoda, katero vam zdaj zapojeva. Začni Ti, Mihec, nu, nu, potem spijeva liter do dna.

Mihec. (Veselo).

Spet danes pozdravljam slovenske možake,
Vse pridne rodoljube in zveste rojake,
Kateri naš narod podpirali so;
Pohvaljam vas vse prav lepo.

Jakec.

Okoličani naši ne bodite zaspani,
Naj vas, če drugo ne, vsaj vboštvo predrami,
Če vi plačujete davke ko v mesti,
Zakaj pa imate blato po cesti?

Mihec.

Res, da gospoda tud davke plačuje,
Po mesti gre lahko, da se ne obuje,
Ker tla so z gladkimi kamni vložene!
Pri vas pa ceste ni skoraj nobene.

Jakec.

Davke velike plačevati nam velé,
Za nas okoličane pa slabo skrbé,
Za mestne potrate veliko izdajamo,
Tako, da zanje celo njive prodajamo;
Meščani imajo kar si želé,
Mi pa še najpotrebnejšega ne.

Mihec.

Ne bi laški meščani sami ukazovali,
Ko bi se okoličani več truda dajali,
Ko bili bi zložni, veselje bi bilo,
Vse kar bi hoteli, bi se dobilo.

Jakec.

Da, bratje slovenski, edina je sloga,
Katera nareja z berača gospoda,
Ko bomo vsi popolnoma zložni,
Takrat ne bodemo njim več podložni.

Mihec.

Bratje slovenski, le zložni bodimo,
V britkostih drug drugega ne zapustimo,
Podajmo si roke po bratovsko vsi,
Saj smo vsi naše slovenske krvi.

Mihec in Jakec skupno „duet“:

Zdaj vse to, okoličani, si k serci vzemite,
In iz ljubezni vsi skupaj zaupite:
Bog živi pravično slovensko serce,
Za narod vneto, naj slava mu gre!