Pogovor:Vitan Mal
| “ | Miha, še enkrat lepo pozdravljeni! Da bo stvar razumljivejša, Vam jasno dajem dovoljenje za uporabo mojih del. O izbiri besedila seveda odločate sami, ker pa sem napisal skoraj 40 knjig, Vam bi morda delo olajšal tako, da bi imenoval nekaj najbolj izstopajičih naslovov. Za mladino dajem na prvo mesto roman Žigana. (izšel pod psevdonimom Ivan E. Tič. Kakovostni so še mladinski romani Ta grajski (bil v izboru za Večernico), Na ranču veranda, Baronov mlajši brat, Teci, teci, kuža moj (po prvem delu povesti sva s Kavčičem napisala scenarij za Srečo na vrvici), Roki Rok, Školjka svetega Sebastijana, Nedelje nekega poletja, Hitro hitreje, Ime mi je Tomaž (osnova za film Poletje v školjki, hkrati pa je bila knjiga predvidena za Levstikovo nagrado) in Žardna in Četrtek (izbor za Desetnico)... Za odrasle bi navedel knjigo Ganimed in drugi (Izšla je pod psevdonimom Ino Knabino; tudi tisti kritiki, ki jim je bila vsebina romana sporna, so v en glas pohvalili slog pisanja) ter že omenjeno besedilo Nedokončana zgodba, nastala po ilustracijah Dušana Muca. Gre pa dejansko za predelavo novele iz knjižice Za metuljem še Rok, ki je izšla pred desetletji v samozaložbi. To bi bilo zaenkrat vse. Če boste karkoli potrebovali, sem Vam na razpolago. LP! Vitan
P.s.: Kandidature za nagrade sem navedel zgolj zato, da sem poudaril kakovost besedil (osebno pa na nagrade ne dam veliko, ker vem, da se za vsemi skriva kuhinja), čeprav je za mene osebno prav roman Žigana tista knjiga, ki bi dejansko zaslužila priznanje. Resni poznavalci mladinske literature (Saksida, Kobe, Matajc, Haramija) govorijo o romanu kot o mojstrovini. Pa tudi o tem, da sem z njim pred našim časom, zato ga posamezniki ne sprejemajo tako kot bi si zaslužil. (V moje tiho zadovoljstvo je na internetu kar nekaj pohval srednješolcev in predvsem srednješolk, ki o Žigani pišejo v superlativih.) |
” |
Stanje dovoljenja: OK