Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
- osrednja pesem Prešernovega zrelega t.i. »Prometejskega« obdobja
- nastala in izšla v Ilirskem listu leta 1838
- prvotni naslov je bil Osrčenje (kot opogumljanje samega sebe), naslov se večkrat spremeni, sedanji se pojavi v Poezijah
- izpostavi sta poetološka in bivanjska tematika
- predstavljeni 3 bivanjski položaji - up, brezup, vztrajanje
- zunanja oblika:
- simetrična, strogo urejena
- 5 kitic, do tretje (vrh) št. verzov narašča, nato upada
- zvočna podoba, zunanja in notranja zgradba ter vsebina sovpadajo
- vokalna lestvica (rime si sledijo po glasovih: |a|, |e|, |i|, |o|, |u|)
- |a| - up
- |i| - brezup, vrh, rezek in oster glas
- |u| - vztrajanje
- močna vloga zvočnega slikanja z r (strašno), tudi k (neprijetno)
- v prvih štirih kiticah so izpostavljena retorična vprašanja, peta pa je sklep
- Prešeren izpove svoj pogled na pesniški poklic, ki je poln nemira, obupa, trpljenja, tesnobe in notranje razdvojenosti
- Izpostavi rom. mit pesnika in poslanstva
- trpeč posameznik
- povzdignjen nad družbo
- notranje razdvojen
- motiv Prometeja (pesnik) in kragulja (družba in usoda)
- Sporočilo: pesniško poslanstvo in vztrajanje pri njem kljub trpljenju = sprijazni se z usodo, odločitvijo za pesniški poklic
