Pogovor:Pevcu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
  • osrednja pesem Prešernovega zrelega t.i. »Prometejskega« obdobja
  • nastala in izšla v Ilirskem listu leta 1838
  • prvotni naslov je bil Osrčenje (kot opogumljanje samega sebe), naslov se večkrat spremeni, sedanji se pojavi v Poezijah
  • izpostavi sta poetološka in bivanjska tematika
  • predstavljeni 3 bivanjski položaji - up, brezup, vztrajanje
  • zunanja oblika:
    • simetrična, strogo urejena
    • 5 kitic, do tretje (vrh) št. verzov narašča, nato upada
  • zvočna podoba, zunanja in notranja zgradba ter vsebina sovpadajo
    • vokalna lestvica (rime si sledijo po glasovih: |a|, |e|, |i|, |o|, |u|)
      • |a| - up
      • |i| - brezup, vrh, rezek in oster glas
      • |u| - vztrajanje
    • močna vloga zvočnega slikanja z r (strašno), tudi k (neprijetno)
  • v prvih štirih kiticah so izpostavljena retorična vprašanja, peta pa je sklep
  • Prešeren izpove svoj pogled na pesniški poklic, ki je poln nemira, obupa, trpljenja, tesnobe in notranje razdvojenosti
  • Izpostavi rom. mit pesnika in poslanstva
    • trpeč posameznik
    • povzdignjen nad družbo
    • notranje razdvojen
    • motiv Prometeja (pesnik) in kragulja (družba in usoda)
  • Sporočilo: pesniško poslanstvo in vztrajanje pri njem kljub trpljenju = sprijazni se z usodo, odločitvijo za pesniški poklic