Pogin Atila

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pogin Atila
Fr. Cegnar
Izdano: Glasnik slovenskega slovstva 1854 (1/1)
Viri: 237
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Miruje gonjba!
Ne tepe več narodov šiba Božja,
Izhodni vrag ne brusi več orožja;
Udarla krepka je roka,
Objela ga jama globoka,
Gonitelj počiva!

Počiva strašni!
Mu švigal je iz nedra blisk in strela,
Pred njim, za njim smert narode žele,
Ne vžiga več blisk iz oblakov,
Ni čuti rožlanja vojšakov,
In mir je na zemlji!

Na zemlji vlada,
Na prestol ljudstva vsedla se je sprava,
Po celem svetu se ji venča glava;
Ker padel, ki trpel narode
V naročje si strašne osode,
Si padel v pogubo!

V pogubo tešla
Te je ohola svetohlepna želja;
Kervava slava, tebi skast veselja,
Je v jezeru solz utonila,
Katere vdova točila
Na grobljah merličev.

Drobil si mesta,
Trepetali tvoji konji so planjave,
Spremenil cvetna polja si v puščave;
Zori spet rumena pšenica,
Obrača urna ženjica,
Dvigujo se mesta.

Dvigujo ljudsta,
Poklekvajo na grobe knezov svojih,
Ki padli so za dom v viharnih bojih,
Ali ti ki po kronah,
Po zvezdah nebeških se stegal,
Tvoj grob je temota.

Ne kaže kamen,
Ne obžalujo groba tvojga beke,
Pozabljen, mertev si na veke!
Do sitega groba ne roma
Tvoj vnuk iz neznanega doma,
Na veke si mertev!

Pozabljen, mertev!
Pozabljene in mertve trume tvoje,
Je zgrudil črevič zmagovavne roje;
Raznesli njih prah so vetrovi,
Od tebe tepeni rodovi,
Še danes živijo!