Poezije (Gradnik)
| Pojoča kri (Pojoča kri) Alojz Gradnik |
Smrti → |
| |||||
Od tebe sem prejel to težko kri,
ti sveta zemlja moje domovine,
z njo, kar je prah grobov in kar živi,
z njo, kar je večno in kar v času mine,
z njo vso radóst kipečo tvojih trt,
z njo vso otožnost ranjene živali,
z njo vso ljubezni strast in črni črt,
z njo čístost vira in kaliž druhali,
z njo silo, ki jo tratil je barbar,
z njo vso udanost in nemoč tlačana
z njo vse, kar seje vate oratar,
z njo, kar zori in kar mori mu slana,
z njo živo vero v večni vir duha,
ki v zlati luči in še temi vlada,
ki v vetru, valu, travi trepeta
in preko groba še je pot in nada.
O zemlja sladka: kamen, zrno, sok,
o zemlja sveta, ki si me rodila,
ki zíbel si in grob in smeh in jok
in tudi mene boš upokojila-
če tvoja kri ljubezen je in gnev
če tvoja kri molitev je in kletev,
če je cveténja in trohnobe žetev,
o, naj le vsa razlije se v moj spev.