To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Žehti poljana razbeljena,
še nikdar doslej ni žehtela tako:
Ni dalo ji žarkov dobrotno nebo,
iz solnca dobrotnega ne, iz pekla,
razpaljenega v sovraštvu strupenem,
svoj ogenj sesá,
smrt svojo:
Smrt svojim njivam in cvetkam in pticam,
pogin še viharju svojemu,
pogin vsaki stvari svoji ...
Žehti poljana razbeljena ...
Nekdo je iz gozda, težko dihajočega,
prepodil krvnikov jastrebov jato —
o, bil je njih lastni nemir! —
in s plahim so krikom čez plan poleteli ...
Še stokrat s perotmi zamahnili niso —
omagali vsi so in onemeli ...
Žehti poljana razbeljena ...
Kdo je splašil iz gozda trepetajočega
trumo junakov v ta divji dir? —
Koprnenje, žeja po krvi? ...
Glej, vsak izmed njih je prvi! ...
O, misel na ljubljeni dom je močnejša,
močnejši — spomin na ženo predrago,
spomin na otroke, potrto nevesto ...
Ogenj užiga jim v srcih ogenj.
Kakor vihar gre truma junakov,
skozi ogenj si dela cesto —
po zmago ...
