Po Metko

Po Metko
Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albrechtova, Po Metko, Jutro, 24.12.1926, let. 7, št. 296, str. 20;
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Mucka mijavka, psiček laja,
Metka nam nocoj nagaja,
noč je že, a še ne spava,
kar po kotih podremava ...
A nekdo gre že čez klanček.
ga poznate, vi? Zaspanček
temu možu je ime:
dolge on ima nogé,
mehke njemu so roké,
a oči kar sam zaveže,
tistemu, ki spat ne leže.

Opombe urednice

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis IN = 6795, št. 5/27 in 5/28, ki je različica z naslovom Po Lenko, tudi sicer so spremembe v ločilih in presledku med kiticama.
Različice so v: Nova doba, 16.02.1927, let. 3, št. 7, str. 3., Cleveland, Ohio; Nova doba, 21.08.1929, let. 5, št. 34, str. 4, Cleveland, Ohio: Mladinski list, 1929, let. 8, št. 11, str. 340, The Voice of youth (Chicago, Ill.).
Po Metko, 1929 | vir= Vera Albrechtova, Po Metko, Jutro, 28.07.1929, let. 10, št. 174, str. 11. Predpredzadnji verz se glasi: mehke, žametne roké.
Knjižni natis v: Vera Albreht, Kam bi šel, kam bi šel?, ilustrirala Tea skupek, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Novo mesto, 2019, str. 23.