Poštena zdravica vsem Slovencom!

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Poštena zdravica vsem Slovencom!
A. Okiški
Izdano: Slovenske večernice, „Izdala družba Sv. Mohora“, Celovec (1. zvezek), 1860, 60—62
Viri: dLib ali archive.org
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

V višavah Neskončnemu bodi naj slava,
vam, bratje slovenski predragi, pa mir!
Slovenija mila, o da si mi zdrava,
naj sreče prijazne šumljá ti izvir! —
Prijatli sorodni! zdravico napijmo,
vesela je družba, prijeten je čas !
S kozarci nalitimi zdaj zazvenčimo,
ko strune sreberne pojó naj na glas!

Bog živi vas pesnike drage dežele,
ljubezen za dom naj vam serca budí,
da boju mogočno ’ž njih pesmi donele,
in pevce naj naše Bog dolgo živí! —
Vsim pesnikom, pevcom zdravico napijmo,
ki z godbo in pesmami vnemajo nas,
s kozarci nalitimi spel zazvenčimo,
da bojo zapeli jim slavo na glas!

Vsa slava tud’ vam, premarljivi vi sini!
ki trudov obilno in del na altar
v korist darovali ste že domovini,
spodobi goreče se hvale vam dar!
Učenim slovenskim sinovom napijmo,
napival jim bodo prihodnji še čas;
s kozarci nalitimi vsi zazvenčimo,
da bojo doneli jim hvalo na glas!

In vsem, ki za stariše, dom, za cesarja
mogočno sovražnikom stav’jo se v bran,
zasije naj vselej le zmage jim zarja,
junaški vojšak je pri nas spoštovan!
Junakom slovenskim, prijatli, napijmo,
v nevarnost saj hodijo tudi za nas;
s kozarci nalitimi vsi zazvenčimo,
da bojo zapeli ko trombe na glas.

Še slavnim rojakom, ki v grobu trohnijo,
zdaj terčili bomo v hvaležni spomin;
njih dela živijo, naj pesmi donijo
v opombo njih radost in njih bolečin!
Hej! bratje, zdaj rajnim preslavnim napijmo,
ki več že ne sije prijetni jim čas,
s kozarci nalitimi spet zazvenčimo,
da bojo zapeli v spomin jim na glas!

Tud’ nas bo zakrila tihotna gomila,
čeravno ne vemo še kje in kedaj;
Bo kmalo se družba vesela ločila,
Bog vé, ali pridemo vsi še nazaj?
Zatoraj, prijatli, sedaj si napijmo,
zdaj naše so ure, prijeten je čas,
na zdravje nas vseh si kozarce nalijmo,
in terčimo ž njimi v veselje na glas!

Še zadnjič na zdravje Slovenje predrage,
ki v svojem nas krilu dobrotno živí!
Kak’ svetijo vinca se zlatega srage,
naj zdrava bo zemlja, ki nam ga rodí!
Le terčimo bratje, zdravico napijmo,
da bode donelo k slovesu na glas,
do čistega kupice vsi izpraznimo,
ker prišel ločitve prehitro je čas. —