Plodovi v večeru

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Plodovi v večeru
(Novembrske pesmi)
Miran Jarc
Večerna (Jarc)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Veliko jabolko sonce se spušča za daljnimi gozdi
med dimom kresov. O, ognji za radost počitka,
krotki zeleni, rumeni, rdeči plamenčki v vejevju,
ki nad zemljó se poveša trudno od težkih sadov.
Zdaj je prostorje že polno teles mirujočih v mračini,
teles napojenih z zarjo davnih nemirov (nekoč
viharni sokovi — molčijo že vklenjeni v kroge oblik).
Zdaj, zdaj se s hriba oglasil bo zvon in dan bo umrl.

Ali čez vrt se razlegajo smeh in klici veseli.
Jabolka, jabolka v vejah, v košarah, v škafih, na travi,
v naročju žená in deklet in fantov in v rôkah otrók.
Krave primukajo s pašnika in se zvedavo ustavljajo
ob obiračih, ki prožijo rôke s plesnimi gibi,
kakor, da hočejo biti lok med nebom in zêmljo.
Rastline, živali, ljudje — o, saj vedo, da jih kmalu
poplača noč za dolga vročična bdenja v poletju.

Pa se je s hriba razlilo zvonjenje preko dobrave,
Ave Marija je žuborečo tišino zgrnila
na vse strani in bitja, ki se ne ločijo več
drugo od drugega. Vsi so kopaste, temne gruče
vdani v molitev. Nič več ne zro spominsko nazaj
v ure zorenja in vase. Zdaj so samí že sadovi
večnosti, ki se sklonila je nanje ta hip …
tih sem se jim približal. O, tudi jaz sem iz njih.