Pleva

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Grmovje Pleva
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Novi klošter
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1. Grajska deklica se vrača v grad in ihti[uredi]

Neki graščak je imel obilo vinogradov in toliko vina, da ga je shranjeval kar v čebrih. Hčere so mu ga hodile mešat. Nekoč je ena izmed njih padla v vino in utonila. Odtlej so vsak večer videli zalo deklico, ki je prihajala v belem oblačilu, se naslanjala ob zidove in ihtela.

2. Bela žena pri vodnjaku[uredi]

Mihael Pečnik je bil v gradu konjar. Nekega večera jezdi k vodnjaku konja, da bi ga napojil. Malo pred vodnjakom se vzpne konj na zadnje noge in se ne premakne. Konjar pogleda proti vodnjaku in vidi ženo, oblečeno v tanko belo oblačilo, ki maha z roko. V tistem trenutku se konj spusti v dir. Konjar pa se onesvesti. Drugo jutro se zbudi pred konjskim hlevom.

3. Strah na Plevni[uredi]

Ko je umrl neki graščak, je na Plevni vedno strašilo. Ponoči sta morala stražiti grad dva moža, ki sta lahko ležala, toda nista smela zaspati. Ko nekoč ležeta in se pomenkujeta o raznih stvareh, jima nekdo nepričakovano pobere odejo. Vžgeta luč in vidita odejo pod posteljo, v vsej hiši pa ne najdeta žive duše. Nato zopet ležeta in se pomenkujeta dalje. Ponovi se isto, toda zdaj je že ležala odeja pri vratih. Mlajši izmed obeh mož pravi tedaj: »Če si živ ali mrtev, prikaži se!« Starejši ga pa posvari: »Pusti verne mrtve pri miru!« Tista moža, graščinska hlapca, sta drugi dan spravljala gnoj na njivo. Ko sta ga nakidala na voz, ga je mlajši izmed njiju peljal. Ali nepričakovano ga je nekaj vzdignilo in ga preneslo z griča na spodnjo cesto, kjer je obležal mrtev.

4. Umorjeni mož ihti pri graščini[uredi]

Moj stari oče je srečal nekoč pri graščini moža, ki je ihtel. Bil je ves razmesarjen in v srcu je imel zasajen nož.

5. Mrtvaški sprevod[uredi]

Ko so šli fantje na vas, začujejo iz daljave lepo petje, ki jim prihaja bliže in bliže. Srečajo štiri može brez glave, ki nesejo krsto. Za njimi pa gre procesija in prepeva neznane pesmi. Odtlej se tista cesta imenuje »mrtvaška cesta«.

6. Kako so napravili na graščini mir[uredi]

Pravijo, da v gradu ni bilo miru, dokler niso pozidali kapelice in dobili stalnega duhovnika.

7. Prokletstvo svile[uredi]

Plevno je kupil neki Italijan, ki je zasadil tam celi gozd murv, da bi gojil sviloprejke. Svilo so predla tudi vaška dekleta. Za plačilo so dobila tudi nekaj svile. Ob nedeljah so se bahale s svilenimi robci. Za grajsko gospo se je pa svila kar vlekla. Toda ljudje so iz tega bogastva prerokovali uboštvo. Kakor so prerokovali, tako se je zgodilo. Grajski gospod je umrl, gospa s tremi sinovi si je pa morala poiskati skromno bivališče v vasi. Ker pa ni mogla plačati stanovanja, so ji ga vzeli. Nato se je uboge družine usmilil neki kmet in jo vzel na svoje stanovanje. Trije grofovski fantje so se zdaj igrali z domačimi otroki. Nekoč je prišel eden izmed grofovskih fantov k domačemu dečku na peč. Drugi dan je rekel domači deček tistemu fantu: »Ti ne smeš več hoditi na našo peč, kajti od tebe sem dobil uši in ni treba, da jih dobe še drugi.« To je slučajno čula mati, bivša grofica, in se je užalostila ob spominu na svojo bivšo čast. Odpovedala je stanovanje in se nastanila v napol porušeni kleti neke pogorele tovarne. Ko so sinovi nekoliko porasli, so se razkropili po svetu. Mati pa se je preživljala s tem, da je pomagala ženicam na polju.