Planina Konjsčica v Bohinju (1444 m)
| Planina Konjsčica v Bohinju (1444 m) Al. Rihteršič |
Al. Rihteršič
| |||||||||||||
Iz Srednje vasi popelje zložna pot turista po lepem senčnatem gozdu na pet četrti ure oddaljeno planino Leskovnico (Uskovnico), prvo postajo za posestnike na Konjščici. Planinske koče, katerih je do 30, leže lepo raztresene po veliki Leskovniški planoti, ki meji na levi strani na strme prepade ob strugi potoka Ribnice. Raz to planino se ti nudi lep razgled na Julske Alpe in na planine pod njimi, vdelane v lepih zelenih senožetih. Po kratkem odpočitku ti je, predno dospeš do Konjščice, hoditi še pičlo uro. Ko se ti zapustivšemu gozd pred planino odpre pogled na njo in na divno, bolje, divjo okolico, si ves presenečen, ne vedoč, ali bi občudoval mično planino ali v nebo štrleče gorske velikane. Dolina je zaprta od dveh strani z visokimi vrhi, v njih podnožju so zelene trate, posejane s čednimi planšarskimi kočami (stanovi), po dolini žubori potok Ribnica, ki izvira v podnožju gora. Na desni strani zapira pogled v daljavo Vrševnik (2051 m), sestavljen z vso arhitekturo kakor kak grad z nebrojnimi stolpiči. Odtod ime Vrševnik ali bohinjsko: Vrševneč. V sredini je od snega in deževja razrita grapa, z Malim in Velikim Draškim vrhom (2132 in 2242 m) v ozadju. Levo stran doline zapirata gori „Na vrhu" (2208 m) in Glava, kateri imenujejo Bohinjci s skupnim imenom Sleme. Trata v dolini, posejana s pisanimi planinskimi cvetkami in stanovi, kristalno čist potok za žejo, vrhovi, ki se jim menjava barva v vseh vrstah zelenila, zvonkljanje kravjih zvoncev, vriskanje planšaric: to vse gotovo zadostuje najbolj razvajenemu srcu. Zrak dober, da bi ga kar v vrečo napolnil in odnesel v zaduhle mestne zidine, ne prehuda vročina, radi visokih hribov malokdaj vetrovno, zdrava mrzla studenčnica, izvrstno planinsko mleko in maslo : sami pozivi v ta kraj na poletne počitnice. Kdor je nekaj dni prebil na Konjščici, se bode težko ločil od nje.
Ni pa treba izbrati ravno prej opisane poti, čeprav je najzložnejša in najbližja sedaj, ko je otvorjena nova bohinjska železnica ; lahko kreneš na planino Konjščico tudi z Bleda črez Pokljuko po zaznamovani Triglavski poti. Res, da je ta tura daljša, a spotoma si ogledaš sotesko, in ko prideš v erarski gozd na Pokljuki, te pa vodi pot dopod Lipanice največ po ravnem. Z Lipanice uživaš lep razgled po Bohinjski dolini in na Bohinjske gore.
Radovljiška podružnica si je namenila, napraviti izletnikom in turistom bivanje v tej bajno ležeči planini kolikor mogoče ugodno. Prevre-dila in popravila je neko planinsko kočo v to svrho in jo z vsem potrebnim založila, tako da turistu ni treba dosti s seboj nositi, ker v zavetišču dobi pijače in jedi ter udobno prenočišče. V tej novi društveni napravi je tudi spominska knjiga za vpisovanje posetnikov. Kočo oskrbuje sosednja planšarica tik sirarne. Da stoji nova društvena postojanka na pravem mestu, dokazje tudi to, da se shajata na planini Konjščici poti (zaznamovani), ki vodita iz Srednje vasi, oz. z Bleda na Tolstec (Tosc), Velo polje, Triglav. Gotovo bode obiskovalcem Triglava dobro služila v odpočitek in okrepčanje, najsi gredo gori ali doli.
Ker se turist, ko pride z gora, rad pobaha z lepim šopkom planinskih cvetk, mu bode glede tega tukaj lahko ustreči. Preje omenjeni vrhovi imajo zelo lepo planinsko floro. Najštevilnejše cvetke so: planika (pečnica), koporec (murka) in burja (sleč). Brez kake težave si jih lahko natrgaš.
Opisana tura se lahko sem in tja opravi iz Srednje vasi gori v dobrih dveh urah in nazaj v poldrugi uri, z Bleda gori v petih urah in nazaj v treh in pol ure. Al. Rihteršič.