Pismo v Ljubljano

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pismo v Ljubjano
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Pismo v Ljubljano, Najdihojca, št. 18, v: Slovenski poročevalec, 1954, let. 15, št. 205, str. 6.
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Vse prehitro se končalo
je poletje.
Saj je zmeraj deževalo.
Naši kmetje
pravijo, da bržčas takšne moče,
sto let ni bilo pri nas – mogoče.
Babica, ki stara je in siva,
meni, da gotovo temu kriva
je atomska bomba.
Ta pripomba
je zadela v živo.
Ko so ondan vsi odšli na njivo,
je zaupal Francelj bil Andreju,
(kar je sam nedavno bral v TT[1]-ju)
da na čudnih krožnikih ljudjé
z drugih zvezd po zraku okrog frčé.

Jaz jih nisem videl, pa čeprav,
sem potem vso noč v nebo zijal.
Šimnov ata trdi, da bo res,
nekdo mora imeti prste vmes.
Nekaj lepih dni smo le imeli.
Joj, kako smo tákrat pohiteli,
da smo žito v suhem že poželi!
Košnjo smo opravili za silo.
Dasi nas je večkrat premočilo,
pa bo vendar naša krava Jela
za vso zimo dosti mleka imela.
Naša mačka ima tri mladiče.
V šolo me pa, res , še nič ne miče,
zdaj, ko prvi lešniki zorijo,
ko na paši
pečejo koruzo fanti naši.
Hruške letos kaj slabo rodijo.
Nekaj sliv,
pravi stric, pa vendar bom dobil.

Pišete, da sem brez vsake brige
za Ljubljano in za šolske knjige.
Brez skrbi,
saj do šole je še petnajst dni!
Do takrat
me nikàr ne pridite iskat!
Danes spet dežuje kar naprej …
Zdaj pa vse pozdravlja
                                     Vaš Matej

Opombe urednice[uredi]

Pismo v Ljubljano, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6795, št. 5/23 in 5/24.

  1. Tedenska tribuna