Pismo gosp. Pirca iz Amerike

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pismo gosp. Pirca iz Amerike
Janez Bleiweis
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 4, št. 3 (21.1.1846)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Pismo gosp. Pirca iz Amerike

Naš častitljivi domorodec, gosp. Pirc misijonar in pridigar katolške vere v Ameriki so zopet svojimu prijatlu in pridnimu podporniku gospodu F. Šmidu v Šiški pisali in se mu za poslane darila kmetijskiga orodja, semena in več druzih rečí zahvalili, ktere so perve dni Listopada v Arberkrošu na Indijanskim prejeli. Prejeli so tudi naše ,,Novice" z neizrečeno velikim veseljem, in veliko veliko hvalo dajo kmetijski družbi, de je jela za prid svojiga naroda v podučivnim slovenskim časopisu skerbeti. Pravijo pa gosp. Pirc tudi, de bi imele „Novice" v rokah vsaciga dobriga Slovenca biti.

Na dalje pišejo, de so vedno zdravi in zmirej pràv zadovoljni. Težav imajo veliko, zraven njih pa tudi veliko veselja, kér od dne do dne se katolška vera bolj razširja. Odsihmal jih bo gosp. Ignaci Mrak v misijonskih delih podpiral, ki je že zdej pri njih. Kér bom pomočnika imel ‒ pravijo gosp. Pirc ‒ mi bo več časa ostalo, svoje Indijance kmetijstva vaditi, kterim je treba vsako nar manjši stvarico na tanjko pokazati.

Vnovič h katolški veri spreobernjeni Indijanci se sramujejo pod šotorih na bičji lenobo pasti in stradati, ter so jeli po izgledu svojih starejih bratov perpravne hiše delati si in polje obdelovati. Zatorej se vidi vsako leto več polja in hiš, za ktere nam vnovič napravljena žaga potrebne dile reže.

V omikanih krajih severne Amerike pa kmetijstvo in rokodelstvo takó veselo napreduje (naprej gré), de bo ta del svetá, ki je bil pred nekimi leti še divji svet imenovan, kmalo kmalo vsim drugim narodam v izgled. Ravno takó veselo napreduje tudi katolška vera. Pozdravijo naj mi vse prijatle in dobrotnike ‒ sklenejo gosp. Pirc svoje pismo ‒ in naj jim rêčejo, de vedno za-nje molim in de darovanje sv. maše vsak petek mojim domorodcam velja. ‒

Tistim, ki bi radi zvedili, koliko časa je gosp. Pircovo pismo na poti bilo, de je iz Indije v Ljubljano prišlo, povémo, de so ga gosp. Pirc 10. Listopada pretečeniga leta pisali, gosp. Šmid so ga pa 12. Prosenca prejeli. Poštnina znese 55 krajc. srebra. Ravno ta dan so tudi naš visokočastitljivi c. k. vodja modroslovskih šol in korar gosp. Pavšek dopis od gosp. Pirca prejeli, kteriga so nam za natis v Novice podali, kér vedó, de so Pircove pisma našim bravcam prijetno berilo. V tem dopisu pišejo gosp. Pirc, de so od gosp. Pavšeka lanjsko leto nabranih in poslanih 170 goldinarjev in več druzih milodarov prejeli, za ktere se vsim dobrotnikam in dobrotnicam serčno zahvalijo. Po „Novicah“ se zamore ta zahvala nar bolj razglasiti ‒ so rêkli gosp. Pavšek ‒ dajte jo tedej na znanje vsim dobrotnikam in prijatlam cerkovnih poslanikov v Ameriki, de bojo zvedili, kakó hvaležni so jim gosp. Pirc za poslane milodare. Z velikim veseljem bodo neutrudljivi podpornik gosp. Pavšek tudi prihodnjič take milodare in Amerikanskim misijonarjem namenjene denarje prejemali in jih pošiljali v Ameriko. ‒

Mesca Rožnicveta so dobili gosp. Pirc iz Krajnskiga tudi lep mašni plajš, brez de bi bili zvedili, kdo de ga jim je poslal. Tudi v tem pismu pišejo oni, de bojo vsak petek za svoje dobrotnike sv. mašo opravljali, in de sedaj nič bolj ne želijo, kakor de bi iz Krajnskiga veliko duhovnikov v Ameriko prišlo, de bi peržgali luč katolške vere po vsih indijanskih pušavah, kjer še tavžent in tavžent ukaželjnih duš tega razsvitljenja pričakuje. Ko bi kakih dvanajst duhovnih misijonarjev ‒ pravijo gosp. Pirc ‒ v novo Viskonzinsko škofijo k ljudomilimu in visociga spoštovanja vrednjimu škofu Henni prišlo, kakó veselo bi katolška vera tukaj napredovala! Poslednjič oznanijo gosp. Pirc, de si oni prizadevajo v Arberkrošu sirotišnico napraviti, in nune za podučenje otročičev dobiti.

Dr. Bleiweis.