Pilštanj ~ Hartenstein

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kozjanski grad Pilštanj ~ Hartenstein
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Planinski grad
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


1.Sv. Hema, graščakinja na Pilštanju[uredi]

Sv. Hema je imela na Pilštanju svoj grad. Pod gradom jo bil travnik. Tam so ljudje nekoč sušili seno. Med de­lavci je bila tudi mati z, otrokom, ki ga je imela shranje­nega v senci pod drevesom. Tu je otrok počival v košku. Kar nastane huda nevihta; bliskalo se je in je grmelo, da se je zemlja tresla. Hipoma se spusti iz oblakov hudobec.

vzame ženinega otroka iz koška, položi svojega vanj in izgine. Na otročje vpitje prihiti mati in hoče otroka poto­lažiti. Toda v tistem trenutku se oglasi sv. Hema iz gradu: »Nikar se ne dotikaj tistega otroka; ni tvoje. Pač pa vzemi tri leskove šibe, ki še niso leta stare, in tepi ž njimi otroka tako dolgo, da dobiš svojega nazaj!« Mati uboga, ter stori, kar ji je velela gospa. Kmalu prinese hudobec materi otroka nazaj, s svojim pa zopet odleti v oblake.

2.Zakaj je Hartenstein razpadel[uredi]

Pilštanjska in hartensteinska posest je prišla končno v roke grofom iz Podčetrtka. Tedaj so kmete vprašali, kaj imajo rajši: ali da popravijo Hartenstein, ali da vozijo desetino v Podčetrtek. Kmetje so se odločili za vožnjo v Podčetrtek.

3.Jezero ob Bistrici[uredi]

Južno od hriba, na katerem so razvaline Pilštanjskega gradu, je onostran Bistrice hrib Bredič. Na tem hribu se še poznajo ostanki zidu, ki je baje nekdaj pregrajeval vso dolino, tako da je ob potoku segalo umetno jezero do Lesi enega. To jezero so bili napravili radi Turkov. Pred vhodom v to sotesko je Lahov mlin, ki. je bil nekdaj graščinska last. Stavba z mlinom in hišo je zelo trdna ter se imenuje »Kastel«, t. j. trdnjavica. Ko je jezero odteklo, je bilo mimo nje še vseeno težko prodreti v dolino. Saj je zelo ozka in je trdna cesta skozi njo nastala šele leta 1825.

Na Lesičnem je cerkev, ki se imenuje sv. Urh na jezeru.

4.Grajski hodnik in vodnjak[uredi]

Malo nad Lahovim mlinom je vhod v votlino, ki baje vodi pod grad. V votlini je baje mnogo vina, denarja in zakladov, ki so jih ljudje skrivali pred Turki.

Z vrha, kjer je bil Pilštanjski grad, je segal nekdaj globok vodnjak do globočine, po kateri teče Bistrica.

5.Kmetje na lovu[uredi]

Nekdaj so se morali kmetje udeleževati graščinskih lovov. Preganjali so zverino tako, da so celo noč tolkli na sode.

6.Krompir[uredi]

Ljudje so začeli saditi krompir, ker jih je graščinska gosposka k temu silila, toda vedeli niso, kaj bi počeli z njim. Poučile so jih šele svinje, ki so ruvale iz zemlje gomolje.

7.Zaklad na Hartensteinu[uredi]

Po hartensteinskih razvalinah je nekoč neka žena na­birala za svinje. Nenadoma se ji odpre zemlja in v odprtini zagleda več kadi, polnih denarjev. Ali na denarju je sedel črn maček in ga čuval.

8.Graščakov grob[uredi]

Nad Kolarjem v Lesičnem je gmajna, ki sega do Pil-štanjskega hriba. Tu je na vznožju v skalo vsekana vot­lina. Pravijo, da so v njej nekoč pokopali graščaka, ki je bil tako hudoben, da so prišli biriči ponj. Preden so ga pa odpeljali, se je ustrelil.

9.Okamenela mož in žena[uredi]

Na pobočju Pilštanjskega hriba se dobro vidi okame­nela žena z detetom v naročju. Malo niže pa je okamenel vitez s šlemom na glavi. Strašna kazen okamenitve ju je zadela, ker je žena solnce proklela.