Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| Izdano:
|
Zora 9/4 (1875), 4
|
| Viri:
|
št. 9 dLib
|
Dovoljenje: 
|
Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
|
Stopnja obdelave: 
|
To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
|
| Izvozi v formatu:
|
 epub  mobi  pdf  rtf  txt
|
|
Jaz pevajočo rožo vem prekrasno,
Pomladnimi odeto vsemi čari:
Nebeški ogenj lice njeno žari,
Izbrala je uinételjnost si jasno!
Za sladko srečo se ne meni časno.
Umika nje vabljivej se prevari;
Gorje in slast, ki v srcih nam vihari,
Izliva le si v pesen divnoglàsno.
I množica, ki górke solze toči.
Ker ganeno je srce jej zavzeto,
Uklànja nepremàgancj se moči.
A njen o bitje, vse ponižno, vneto.
Živi le muzam, upajoče va-nje.
Ter svoje dovršuje sveto zvanjc.
