Petrova pot v Rim

Petrova pot v Rim Roma Silvin Sardenko

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Na kampanski voči zemlji
palma rastla je visoka,
ponosita, vekovita,
najkrasnejša izmed vseh.
Pravili so, da bo vzrastla
višje bnego obeliski,
širše nego piramide.
In nekdaj na vitkem deblu
tresla se je lepa krona,
z dolgim palma jo pogledom
v dalji nekaj videla.
Bilo je še v oni dalji,
kjer celo so karavane
nepregledne kakor mravlje.
Palma pa je jasno zrla:
TO je človek! To je tujec!
Po samotnih krajih blodi,
ni mu znana pot nobena.
Čudna sreča, da ga niso
že ubili žgoči žarki
izsušila silna žeja
in pohodil kak vihar.
Ali čuden šum razliva
v palmovih se vejah gostih.
Bliže roma potnik trudni,
silnejši je šumni spev …
Ta neserečni mož je – starec!
A častitljiv in sokolski.
Palma spomni se dogodka
iz detinskih davnih let:
Romulus je takrat semkaj
spremljeval Sibilo modro,
in na tej sta se samoti
poslovila žalostna.
Za spomin na dan slovesa
rekla kralju je Sibila:
Dateljnovo sladko zrno
zasadim v to člno prst.
Naj iz njega vzraste palma,
naj visoko dviga veje,
dokler Rimu ne zavlada
večji nego Romulus. –
In prispel je mož do palme,
odpočil si v senci temni
in povzdignil glas je suhi:
»Že jo vidim Romo slavno!
Kaj se dviga tempelnov!
Kak bom mogel odkleniti
vrata Tebi, Bog edini?
Ti si rekel: z živo vero
lahko gore bi prestavljal …«
Leto dni! Po tihi pušči
potniki so potovali,
palmo so zvenelo zrli:
Kdo je ranil silno rast?
Saj dejala je Sibila,
oveneti prej ne more,
dokler Rimu ne zavlada
večji nego Romulus …