Pesnik Legčeva invokacija

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Pesnik Legčeva invokacija.)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Hrošč prismojen. Pesnik Legčeva invokacija.
Poezije
Fran Zakrajšek
Današnji svet.
Izdano: Gorica: Anton Jeretič, 1891
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Le-tam mi Legec v sobi sedi
V domači sobi, v sobi malani,
In da-si v Olimp kaj čvrsto jo reže,
Kozarcu pa vendar kaj pridno streže.
Rudeč zdaj v lica, roké si pomane,
Češ, dans bo ježa. Pika! Koj vstane
In s koraki sobo premeri.
Pa v tla gledi. Takoj duhá naperi,
Noč pesnikom godi! – Zastonj bi žgal
Petrolja svitle duhe? Ne bo dal!
Da vilice v kozarcu ne splevi,
Naš Legec prav pridno skrbi.
Zdaj v mislili nastane drenje,
In mravje hiti navdušenje
Po tilcu dol in hrbtu ... Ha, pijača,
Ti sveta oblast nikar igrača!« –
To dé zdaj Legec – »ti vredna si kron,
Ker goniš nam v glavi hlapon!« 
A kaj bi peval? Zornokrasno lice?
Alj črne bi peval oči device?
Alj bele nje prsi, črni vlas?
Prebeli vrat? Turniro alj pas?
Visok mu predmet v glavi brni,
Obrne v zvezde oči.
Apola tako nagovori:
»Če nisi še opešal, oj Apole!
Ti petja bože, kakor svet ti pravi,
Priteci brž, in vleči me iz smole.

Kar Pegaza nocoj mi sém pripravi,
Če hrbet ima še in rebra cela.
(Saj dans ga vse že jezdi in ongavi).

A bog te obvaruj, čuj me, brezi jela
Okusnega ne pridi mi in vina,
Da bova črvsto ino z ognjem pela.

Pa nektar pusti; meni le starina,
Ki ognjevito tam na trti rase
Diši, ne plehka ponarejevina.

To drugim daj, ki vse denò že va-se,
Pa nektar to zovò in clo ambroz'jo.
Ti meni vina daj in pa klobase.

Izreče. Čuj, Pegaz zahrže, pred vratmi stoji,
Že Legec mu zdaj na hrbtu sedi.

»Moré naj druge na zemlji skrbi!
Oj živi v kozarcu mi rujni tok!
Aló, moj Pegaz, zdaj v sinji obok!« 

Probatum! V kozarcu poseben je sok.