Pesni(Levstik)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Pévskej bôginji.[uredi]

Bôginja preljubezniva,
Ki budiš plamén duhá,
Da se v glasno pesen zliva
Misel skrita iz srcá!

Tebi svet dolžán je slavo,
Tebi venci zelené;
Ž njimi so od nekdaj glávo
Ovijali ti možjé.

Pevci so te spoštovali,
Ovne tolste na oltár
Nekedaj ti pokladali,
Zažigáli tebi v dár.

Kaj bi li od mene vzela?
Mire némam ni zlatá;
Roka moja dá vesela,
Rada, kar ti more, dá.

Če utegne ti vgoditi,
Kar od tebe v dar imam,
To ti hočem pokloniti,
To ti zopet v dar podam.

Srce si mi obudila,
Dala si mi pesnij slást,
Svet mi ž njimi osladila:
Naj pojó na tvojo část!


Pesnim.[uredi]

Zdàj so duri vam odprte,
Ptičke moje, izletite;
Prepeváje se glasite,
V loge, polje, v rodne vrte!

Slišal bode prepevanje
Šôjec, vrabec i siniček,
Vdòd i z vranom sam kraljiček —
Vtegne vneti ropotanje:

»Tujci nam so v ptičjem dvoru
Glasi takih pesnij pustih;
Né začuti v vaših ustih
Zvokov ljubih temu zboru!«

A tedaj odgovorite:
Mi smo Levstika poeta,
Samovoljnega očeta,
I zatôrej potrpite!


Pésni i pésnik.[uredi]

<poem>

Pesni.

Bil zleteti nam si velel; Mi smo bile izletele, Dvignile se, v slast zapele, Kar si rekel, kar si želel.

Zbral oblak je vihre svoje, Strele so nas razbijale, I v trepetu pribežale, K tebi spet smo hčeri tvoje.

Pesnik.

V tihem srci sem vas hranil, V prsih nosil mnoga léta In umikal luči svéta; Vse nesreče sem vas branil.

Kadar v skalah orel vzrase, Mati z gnezda ga izvabi; Krme brati mu pozabi, Da perot ga svoja pase. Bog i sreča tudi z vami! Izletite i zapojte; Strel grajočih se ne bojte, Naj vas hvale dim ne mami! i 4 ~- Ne boji se zrelo klasje Slane, žitom neprijazne; Kder so bili, zrna prazne, Ne dodž ga hvaloglasje! Neskrbni pevec. Belite vi si glave, Nebeške zvezde štejte; Trudite se na polji V poletnem znoji vročem; Plovite v zemlje tuje Po morji vihrovitem; Vojskujte se nesiti Za ozko ped dežele: Ne meni to na misli, Nikoli mi ne bode. Čemii bi glavo belil, Nebeške zvezde brojil ? Le jedna sveti meni, Le jedna zvezda mila Na nebu vsem razpetem: Devica moja draga. — iS — Čemu oral bi polje, Ledino trdo kopal: Zasajam rajši trsje I tesčim sladko vince, Ki srce mi razgreva I v njem obuja pesni. Kaj meni je do morja I kaj do zemelj tujih? Dokler mi tu ugaja, Ne vprašam radoveden, Kakovo je po svetu, Po suhem i po mokrem. Pokaj bi se vojskoval? Neiična mi desnica Nikdar ne bode znala Sukati mečev bistrih, Metati kopij bojnih, Krotiti konj rezgatnih, V orožji osedlanih. Prepeval bodem rajši, Prepeval, pil i ljubil, Ter živel, kakor ptica Pod nebom letajoča, Radosten, kakor riba Po vodi plavajoča. Sečna meseca 1850. Jedrno svoje. «Pesni sem izkušal peti; Kaj li počnem zdaj na sveti Še nijedna ne plačila Ni cesti mi obrodila!« «Z delom praznim sem se v Kdo bi strune spet ubiral ? Pesen te ne obogati, Ž njo le dragi dan se trati! To sem izgovoril jezen, Spustil petje i ljubezen, Zidal kočo, hrib ogradil, Njivo kopal, 16zo vsadil. A ko solnca zemlja čaka, Dež jo pere iz oblaka; Kadar bi deževja rada, Trda same rose strada. Vsa uvene zelenina; Loža ne podaje vina: Stog je prazen, prazna časa; Sla v pustfv je sreča naša! «S tem ne morem se boriti! Sreča z ndba nehče priti; Le izguba i zamuda V plačo mi je vsega truda.» «V semenj pojdem v trge, mesta Ladja bode mi in cesta Tod i tam blagč vozila, Trgovino tovorila.» Sel sem — trudov mojih sadja Čoln je poln i polna ladja; Od zemljč slobo smo vzeli, Sapam jadra porazpeli. A vihar zlobiv nastane: Vse mi sape razbrzdane, Vse mi potopč vetrove; Mene liš — otmo valove. «Z morjem groza gospodari, Kaclar z neba piš udari; Morska voda mi nemila Nag život je oddelila.» «Tu ni tam nd bilo sreče; Vender srce ne trepeče: Na vso zemljo solnce sije; Potij vseh megla ne krije!» i zbrani spisi. —* iS - Tromba, boben probudi se, Vse se steka, vse vrsti se; Pod prapore se razvite Čete dniže bojevite. «Up ne daje mi peroti; Strah izgube me ne moti — Zdaj me vabi čast mej svoje; V roko meč i naglo v boje!« Bitve smo krvave bili, Tekali i v beg podili, V tujih dvorih prebivali, V mrazu pod šatori spali. Množim bratom nizke glave Venec je oklenil slave; Zopet drugih brez števila V pokoj smrt je položila. « Bratje dragi, počivajte, Mir po delu uživajte! V hramu zemlje ste zelene Mnogo srečnejši od mene.* «Tukaj zdaj ujet robujem, V mrežno okence vzdihujem, Da svobode zarja mila Spet bi se mi povrnila.» «Česar želel, kar sem ljubil, Kar imel sem, vse izgubil; Up, svoboda sta zbežala — Pesen le mi je ostala!» «Z nj(3 si dni, noči oslajam, Z nj(5 vročino želj ohlajam; V njej nesrečo razodevam, Svoje s6lze v njej prepevam.« «Vidim, kar nam up obeta: Čast, blago, veselje sveta, Sreča, vaba duše mlade, V zaplen zopet sreči pade.» cA duhi, ki v meni snuje, I sred, ki v meni kuje, Moč mi zemeljska ne vzame Do pogreba temne jame!> Prva pomladnja bečela. Pozdravljena bodi, sladka bečela! Pomlad najprva oznanjaš mi ti; Dviguje se v prsih mi duša vesela, Vesele te gledajo moje oči! A vddi, vedi, vihamo še brije Po travnicih, njivah pogubni sečan; Na brda prijetno solnce ne sije, Za hribom se hrib dviguje snežan. »Prekopnel je sneg i v strme pečine Gorkote pomladne upira se žar; Studenček tali se kroži v ravnine, Vijolic mej travo išče vrtar.» Še bodeta sever i burja bučala, Vijolice glavo obešale spet; Ti s polja se žalostna bodeš vračala, Ce v sneg ne omahneš, padeš na led. «Pogledaj vedre nad sdbo višave, S katere nebeško zlato ok(3 Ozira v gore se i ravne širjave, V drevesno ozira se brstje mlad6.» Poslušaj, bečelica, bridke resnice, Ker sreče tebi od srca želim: Dokler so v progah sneženih gorice, O tvojem životu se vedno bojim. «Ko prvo cvetlico razgane toplina, Pod grmom najdem presladki jej sled, Da prva bi moja rojila družina, Pomladnji jaz prva okusila cvet.» •• 2 1 To reče, prozorno perut raztezaje, Ter čila zbrenči v prekopno polje; Mladenič, bečelo z očmi izpremljaje, Govoril za njo besede je te: «Bečelica ljuba, ti hčerka pomladi! Mej cvetjem rojena, mej cvetjem živiš; Sladkosti nabiraš v voščenem si gradi, Ko vesna te zove, iz ula hitiš. Perutij naj tvojih ogno se mrazove, Da naliv pogube ti ne bi grozil; Zibali naj bodo te krotki vetrove, I mlaj se za mlajem ti sladek rodil!» Sečna meseca 1850. Pomladnji izprehod. Za mano ostani zidovje! Iz mesta radosten bežim; Čez travnik, polje in grmovje Od holma do holma hitim. Sijati je vesna začela, Gorkoti umiče se mraz; Vsa zemlja je zopet vesela, Vesel je človeški obraz. Studenec i reka se taje, Ter pokati popje hiti; Razhaja v prekopne se kraje Družina veselih ljudij. V najkrasnejšej dobi nam leta, Če človek je star ali mlad, Veselja up največ obeta, Obeta še cvetje i sad. 0 kar je života po sveti, I kar je po zemlji stvarij, Ko solnce začenja spet greti, Vse giblje se, vse veseli. 1 meni srce se dviguje, Skrbi so za goro zašle; Iz misli se misel mi snuje, Iz radosti radost cvete! Veselje mi daje peruti, Kot ptiču, ki ječe je prost, Da zemlje mi noga ne čuti; Napaja me up i mladost! 23 — Spomladi. Diše sapica gorkeje, Zbežal mraz je čez gorč; Ptičev kita črna speje Spet iz tuje dežele. Vejica je spet zelena, Jasen spet je strop neba, K nam pomlad je zaželena Zopet radostna prišla. «Spet je tukaj!» oznanjuje Brez očesa mi srce; Moč mi v prsih nova snuje, Duh peroti spet razpne. Tukaj si, a poslovila Hitro, vem, od nas se boš, Slana bode cvet morila, Travnik bode stal brez rož. Ti si, kakor naši upi, Ki se noč i dan rode; Jedva srce jeden kupi, Drug ostavi nam srce. 24 - I tako se nam vrstijo, Dokler v žilah bije kri; Ko zvonovi zazvonijo, Up na grobi ostrini. Pred mlinom. Voda kolesa z ropotom vrti; Mlfnarska hčerka pri jezu stoji, Mlinarska hčerka tako govori: Hladna si, čista si, bistra vodica! Teci i skači, da bodeš mi lica, Bodeš oči mi svetlo izpirala: Naj bi se zdela jaz drazemu zala! Goniš tečaje i stope, vodica! Grmi šumeča, da moja pšenica Hitro na beli se kamen bi mlela, Moka sneženim pritokom letela: Ljubcu v kolač bi medeni jo dela! Zemljo po leti oživljaš, vodica! Blizu pri tebi je moja gredica; Rada bi vanjo ti pot nakopala, Da bi jo v solnci hladu napajala, Da bi mi kitica vzrastla vesela: Jaz na klobuk bi jo njemu pripela Razglašena tajnost. Devica ljuba ti moja! Povej mi zdaj, kako je to, Kedar se srečava midva, Z očesom se lovi oko? Jaz ptiček sem povpraševal, Obhodil hrib i zelen log; A nčsem vedel, nčsem znai, Kaj pele so ljudem okrog. Jaz bil sem tam, kder ribice Po vodi bistro plavajo, I kder mlade se deklice Zvečer po leti kopajo. Ničesar ni od rib ne zvem, Kar v hladnej vodi jih živi; Njih rod je bil i bode nem, Govoril ne, ne govori. I šetal sem se po vrteli Ob gredah pisanih cvetov; Držali so se vsi na smeh, Molče vrnili me domov. Prišel sem s trga zdaj vesel; Kar slišal sem, nerad povem, Do zdaj, ne vem, če sem verjel, Ne vem, če zdaj verjeti smem, Tam govore žene, možje, Da vže se davno ljubiva, Da to oči na dan dade, Kedar se koli vidiva. I kar je znano tam povsod, Devica ljuba ti moja! Kar verjemo ljudje drugod, Verjela bi li i midvi? «1 če li res drugače ni, Če res po sveti govore, Čemu slepila bi ljudi, Ki oslepit' se ne dade?» «A da motila um bi svoj, Nikdar ne zmotiva srca; Zatorej, ljubček dragi moj, Le verjemiva še midva!» Speča deklica. Prijetno ogrevalo solnce je spet, Če tudi po vejah jesen rumenela I kmetic od poljskega truda bil vnet, Ker zadnja je žetva na njivi zorela; Jaz puško na ramo sem s torbico vzel, Ko jutranja rosa je bila skopnela, Ter hitel od lesa do lesa vesel. Ko pridem na loge sosednje vasi, Kder gosto je drevje v ločici šumelo, Prelepa mi deklica v travici spi; Košarico ima i grozdijčje zrelo. — Da grozdje sladko je, kedč bi tajil? A nje da bi lice se ljubiti smelo, Na mislih ni grozd bi ni med mi ne bil! I vetriček z vlasci se nje zaigra, Kodravo jej črni vij6 se o vrati; Poljub za poljubom v obrazek jej dd, V uho jej razkošen začne šepetati! O da bi po svojega željah srca Jaz mogel neviden, kot sapa, letati, Ki gladi i ziblje valove morja! Povsod bi izpremljal jo, ljubil samč; Perutnica moja bi v mrazi jo grela, Mahala jej z lica vročino hudo, „ 28 Po noči bi deklico spečo odela, Budila za jutra iz lehkih jo sanj, Kot grlica, kadar s preljubim je sela, Budeča ga, maha s perutnico vlnj. C v e t i c e . Ko bi jaz cvetice znal, Ki po travnicih cvetejo, Tiste bi potrgal vse, Ki trdo sred užgejo. Delal pitje bi iž njih, Ljubici bi dal ga piti, I začaral bi tako: Mdrala bi me ljubiti. Gledala bi za menoj, Mene zmerom bi želela, Ne želela bi zaman, V r6kah bi me koj imela. Kak' bi stregel jej vesel, Vse jej znesel v njeno krilo, Kar hotelo nje srce, Kar bi nje oko ljubilo. A ker cvetija ne znam, Sama pa ne mara zame, Ne vem, kaj še bo z menoj, Ako sama se ne vname! Naglo kesanje. Naj hodim tod, naj bodem tam, Obraz je tvoj pred mino; Bežim naj ven, zaprem se v hram, Uteči nemam tebi kam, In to mi dela skrb neznano! Ker milosti nič tvoje ni, Odruj me proč od sebe! Na polji cvetek več diši, Dežela deklic več goji, A mnogo lepših mimo tebe. Naj bodo lepše ali ne, Kaj meni to pomaga! Ne gane srca mi dekle, Če sam ne vem, kako cvete, Od kar sem videl tebe, draga! Pozabi, deklica, tak6j, Kar v naglosti sem rekel! Saj up jedini ti si moj, Naj bodem jaz jedini tvoj, Če morda tudi sem te spekel! Duša draga, tu ostani! Od svita že vidi se gora, Prepevati čujem že ptico, Nad nama zbujena je zora, Jaz grem, da bom žela pšenico. «Duša draga, tu ostani, Kaj ti je pšenice mar ? Ptičice neba ohrani Vender božji gospodar, Ki ne žanjejo nikoli, Dnes za jutri ne skrbd, V brstji skačejo okoli, I po sencah se hlade.» Pastirska trobenta je pela, Oh, klicala mati me bode, Svitldst se bo dneva unela, Jaz grem do potoka po vode! «Zjutraj mrzle so stezice, Do potoka blizu ni, Jutro brije v mehko lice Dokler solnce ne gori; Solnce pa ne bo gorelo, Saj še zvezda trepeta, Objemiva se veselo, V miru potok naj šumlja!» Ž e l j e . Ako bi kočico imel zeleno, Z gostim bršlinom okrog opleteno: Zemljo prekopal bi v prhko gredico, Vanjo si z gore obrnil vodico. Da bi pred dvorom še lipica stala, V solnci pekočem mi pot ohlajala: V vrtec ravnoto okrog bi zagradil, Vanj bi si ložo do 16ze posadil. K temu bi srce samo še želelo, Da bi ljubečo devico imelo! V njenem naročaji rad bi zametal, Cesar bi svet mi slepljivi obetal: K slavi bi nikdar ne vprašal za vrata, Pleve mi bili vršaji bi zlata; Indije dal rad bi slobo zakladom, Službam visokim, pristavam i gradom! - 32 — Kapljica čista, ki loža jo daje, Tekla od vsake sladkosti bi slaje, Da bi dekletce poprej okušalo, Meni iz svojih jo ust napijalo. Zmeren obedek, domače kosilo, Ktero bi v senci pod lipo se vžilo, Bilo od carske pojedine dražje, In od radosti bi rajske mi blažje. Srečo imela bi v svojem početji, V družbo ne silil bi najino tretji; Večna, prevedna ljubezen le sama V zarji prijaznej svetila bi nama: Žalosti bridke bi nikdar ne znala; Sanje vesele i smeh bi i šala Naju presladko se združenej moči Zdelo živenje po dnevi i noči. V hladnem šatoru naslanjal glavico V nje bi naročaj ter gledal devico V beli obrazek, ubiral jej glase, Zlate iz neba povrnil bi čase: Njo bi prepeval i njeno krasoto, Rane ljubezni i divno sladkoto; Pesni jedina bi ona sodila, Moja bi vila i boginja bila! Sušca meseca 1849, — 33 ~ Zidar. Zida ptičica vesela, Gnezdo k vejici pripne; Zida satovje bečela, Kadar vesna se prične. Kočo tudi jaz postavim, Da pod streho vzame dv£i, I še trijem jo napravim, Ako več jih Bog ne da. Stan imeli bodo tukaj Hlapci, dekle i pastir, Zdelam spalnico ondukaj Njej i sebi v tihi mir. Tudi trsja prednjo vsadil V hlad poletni bi sladak, Z mrežo okenca ogradil, Zjutraj nama v daljši mrdk. Koča bodi čisto bela, Les ob oknih ves zelen, V vezi kuhnja očrnela, V zemljo hramec položen. L e v s t i k o v i zbrani spisi. Poleg hiše hlev i staje, Blizu dvora stog i pod, Da si v zimi pokladaje H krmi skratimo dohod. Tam golobinjak ustvarim, Da mladiče mi vzredi, I tak6 prigospodarim Ž njim poročne si gosti. Pod gredo, v dišeče cvetje V kraj prisojen i gor&k, Kder za steno je zavetje, Ustan6vim si ulnjdk. Vanj bečele strd nosite, Kidar solnce stopi v moč, Žiipnjak in kolač medite V božič i veliko noč! Bode li vse dovršeno, Sec ob vrti zasadim, Z njo selišče si zeleno, Kakor gredo, oplotim. Vrtec, nasajen orehov, Jablan, hrušek, zlatih sliv, Bodi mi otročjih smehov, Glasnih ptičev bodi živ! 35 — Ko postrojim dvore svoje, K svatom dvignem se okrog, Da na d6mu ljube moje Tašči jo prejmo iz rok. Ako potoči solzico, Ko odpravi se z meno, Vender mi podi ročico Rada v hišo prelepo. Tukaj delavna, vesela Bodeva do konca dnij, Kakor ptica i bečela, Kadar vesna se rodi. Pop6tnik. Dovolj sem, ljuba, živel z vami; Zdaj z6pet v roko grčav les! Če imam torbico na rami, Ne briši ti očij zares! V te hribe zrem ves dragi teden, A dalje se mi v svet mudi; Ne moškega imena vreden, Kdor videl tujih nč ljudij. Kdor ima v pravem konci glavo, On vi v Jeruzalem i v Rim; Premaga solnce, dež, težavo, I radovoljnost hodi ž njim; Izkuša mnogo si po sveti Ter srečo tehta vse zemlje; Navaja ga veselje peti, A trdi žalost mu srce. Kder sever goni jadra bela Do ledovitih mej sveta; Kder južna sapa razgorela Telesu dihati ne da; Kder vesne konec ne cvetoče: Popotnik je doma povsod; Nikder si ne postavi koče, Nikdar se mu ne vtrga pot. Oblak nebeški ga odeva, A v posteljo ima zemljč; Ko zopet beli dan ogreva, Obrača solnce mu nogo; Po staži suhej peš koraka, Zibeva ga po mokrem val; Stvari novč mu ura vsaka Podaje vrhu novih tal. On ne sadi, nikdar ne seje, Nikdar mu polje ne rodi; Pri svojej peči se ne greje, Za svojo mizo ne sedi: Dobrote mnogo vender vžije; Sadi mu, seje mu ves svčt; Od vsake ldze vino pije, Njeg6v je ves dekliški cvčt. Nemoder je, kedor pokriva Branečega poslopja stan! Nikoli zemlja ne počiva, Ni vodi, solncu mir ne dan; I potnik suka se brez teže, Povsod poznan, nikder domd; A kder poslednjo uro leže, Tam smrt mu domovanje da. Šaljivi mladenič. Dekletce prelepo, kaj hočeš mi tir Kaj paziš pogosto za mano ? Ti imaš prijeten obraz in oči, Krasoto vže davno mi znano. A kaj mi pomaga vse tvoje blag6? Nikdar mi ne bodeš nevesta! Kdor postelje nema, povej mi, kako Zenica mu bila bi zvesta? Da nosil bi vedno s seboj te okrog, Smijali bi se mi po sveti; A ti brez utrjenih nog si i rok, Sramuješ se palico greti. Osliča bi kupil, da vozil bi te, Kedo mi ga da brez plačila ? I vrhu še tudi premisliti je, Kak6 bi voziček dobila? Res vgaja najbolje vam ženskim le mir; Domu se najrajše držite; Z možicem začnete gotovi prepir, Če vedno pri njem ne sedite. A čudno jaz imam srce od Bogi: Na starem se rad ne ustavim; Ce tčdničke tri sem pokojen al' dva, Četrtega spet se odpravim. Nekoliko misli, ter lehko spoznaš, Ka vera ti v me ne pomaga; Zatorej če upanje drugo imaš, Ne goni ga zdajci od praga! Kita cvetja. Zakaj si meni cvetje vila, Razdrla kito naglo spet? Al' znal sem, da si me ljubila? Al' znal, da smem domov jo vzet Pred mino kitica ležala, S trepetom sem jo poprijel; Da mene je pričakovala, Nikdar bi jaz ne bil verjel. Zato jo del na prejšnje mesto, Skrivaje žalosten sem bil. Da drug bi tvoje srce zvesto V sladkd darilo ž njo dobil. A naglo se ti lice vname, Da videl sem, poznal takoj, Nevdljna da si bila name. Ker slep prezrl namen sem tvoj. Oprosti zmoto, deva mlada! Dari bi tvoje rad jemal, I kakor stara je navada, Na oknu prostor jim dajal Pojil bi cvet vode hladeče, Da solnce ga ne zamori, A kadar zvezda pritrepeče, Umikal z mrzle ga noči. O r e h . Pod oknom ljubice moje Povzdignil se oreh je mlad; Po zimi viharje odnaša, Po leti jej dela hlad. Ko biti jaz tamkaj bi mdgel, Kder to preljubo drevcj, Na uho šepetal jej vedno I vedno bi gledal v oko. Po zimi, ko ivje se dela, Ak bilo bi zunaj premraz, Na tihem odprl bi okno I smuknil bi v hramec tačas. \ Plesalki. Kar moja plesalka si, deklica ti, Izreči ne morem, kaj se mi godi! Uglčdam te jedva, uže ves gorim; A v strahi sem vedno i vedno molčim. I ko se spustiva v leteče vrstč, Nemirno mi trka ter kuje sred; V plameni viharnem močneje gorim, Povedati vender se vedno bojim. A ko se v plesalce oziraš drugam, Ne vem si pogleda obrniti kam; Kri stopa mi v lice ter daje na dan, Kar dolgo sem skrival poprej ti zaman. Slast v ljubezni. V ljubljanskem je mesti devica, Krasotna, ko zarja z neba, Sijajna, ko svetla danica, Nedolžna, ko lilija s polji. —~ 42 -— V ljubezni se zame je vnela, Jaz zanjo v ljubezni se vnel; Srce mi iz prsij je vzela, Jaz njeno za svoje sem vzel. Nadzemeljska slast me napaja, Da menim, ka v raji živim; O kogar ljubezen navdaja, Veselje neskončno je ž njim! Pri potoci. Oj ribice prijazne! V vodici po tolmunih Vesele vi živite. A vi lehkd neskrbne V potocih se igrate, V globokej vodi skritih Vas solnčni žar ne najde I srca vam ne vname; A meni srce vnela Devica je prelepa, Da ga ne pogasč mi Potoci vsega sveta, Deževje vsega nčba Ni vse široko morje! 26. vinotoka 1853. - 43 Stara navada. Megla vstaja, rosa pada, Pada z neba dež i sneg, To prestara je navada, Kar toči se božji vek. Vigred daje belo cvetje, Sad jesenski ima čas, Stresa vihra, grom poletje, Zima nosi led i mraz. Ptiča goni sla za ptico, Riba k ribi hrepeni, A mladenič na devico, Ona meče nanj oči. Nauk modri oznanjuje: Varuj, varuj se, mladdst! Noč i dan te zalezuje Greh i tvoja ž njim slabost! Ropotajo oča jezni, Mati prose i svarč; Nič ne dene v strah ljubezni, Dokler srca plamene. Kamor se ju dvoje shaja, Rada bila bi sami; Dvoje dolgo ne ostaja, Skoraj trije so za dva. Starodavna ta navada, Kar zaljubljen je naš rdd, Od iztoka do zapada Bila, bode, je povsod. O l om lic. Olomuc prijazno mesto, Mesto ljubo se mi zdi; A dekliško srce zvesto Tamkaj redko se dobi. Olomuški grad obhaja Reka bistra, zid krepak, V reki bistri pa napaja Konje svoje mlad vojak. A vojaci so nevarni — Ne sovražnikom samo, Ko pribobnajo viharni, Srca džklicam jemljd. —- 45 — Kdor v veselej si mladosti Sladke ljubice žeh', V Olomuci ljubic dosti Vsaj za kratek čas dobi. Domot6žnost. Slovenska zemlja, v tvojo sredo blago, Na hribe tvoje srce mi želi, Kder pustil družbo sem tovaršev drago; Kder v zemlji pokopan moj rod leži! Tam cvetje zlate je mladosti moje; Tam prvič mi gorelo je srce; Tam veselil sem se vrh zemlje svoje, V domača tla so kapale solze. Pri oknu. Slonel sem pri oknu, Žalosten gledaje Na široko cesto. Po širokej cesti Sel je potnik brzi. Potnik se je vmikal, Jaz sem tiho meril Svojo temno žalost; Meril sem brezupen Njeno srce trdo. Ko se vzdramim zopet, Nem poglede vržem Na predolgo cesto; Ali potnik bistri Bil je vže izginil Kar je tu na zemlji, Mine vse i gine, Kakor potnik cestni; A iz duše meni Ne izgine žalost; Iz očesa meni Ne usahne solza! Boječnost. Svetle očesi dve ima, Ko luči dve, ko ognja dva. Ce se ozrem sirota v nje, Trepeče v prsih mi srce, Trepečeta roke obe. Kedar samoten kde sedim, O njej se menim, govorim, Da jej porečem to in to, Ce bodem spet kedaj pred njo. Oh, kadar pa pred njo sem spe Pa kar ne upam si začet', Izpred očij mi gine svet. Svet gine mi izpred očij, Srce iz ust nazaj beži. Lepe oči. Lepše stvari Na sveti ni. Nego Zidarjeve Tone oči! Nesrečni ljubimec. T i meni delaš velike skrbi; Pa vender te moje srce želi. Goreče želi te moje srce, Spremljaje za tabo vse misli hite. Vse misli hite mi za tebd; Nikdar več sreče blage mi ne bo\ Ne bo mi tolažbe, ne bo miru; Pogrešam počitka, pogrešam hladii. Pogrešam upa, raddsti, ne vživam sveti, Bolan sem v globocem dnu srci. Cvetke vklanjajo glavč, Mlačen veter milo duje, Rosne zvezdice gore, V logi pevci vsi molčijo, Slavec sam ne obmolči; Dne sinove vsi pospijo, Le ljubezen ne zaspi, Oh, ljubezen plamenžča V srci mojem ne zaspi! V z v e č e r . Tiha luna se dviguje, — 49 - Prazna, prisega. V oblak teman oko strmi, Grenke solze v očeh blišče^ Na roci mi glava sloni, Viharne misli jo teže. Zaklel sem se, zarotil — vem, Da ž nj6 ne smem več govorit', Da videt' je celd ne smem, Da v srci je ne smem nosit'. Tam smeh, tam glas, sladak, ko med! To njen je glas, to njen je smeh! Prišla je spet, oh tu je spet! Ne vbrani k njej mi smrt i greh! Ž e l j a . K o k mojim ustom bi enkrat Ti usta svoja položila, Poljuba dva al' tri podat', Al' vzeti dovolila, L e v s t i k o v i zbrani spisi. 4 — 5° Naj bi cesarska krona se Na glavi mi svetila, Ne del nerad z glave bi je Za tako slast plačila! Prvi poljub. Bedim samoten, sveča mi gori; Ropot kolesni se iz mlina čuje; V pokoji davno vas i grad leži, Po dolgej hiši vse. okrog miruje. Prisrčna deva moja, spi sladko, Nebeški mir naj v prsih ti prebiva! Zatisni, draga, blaženo okd, Ker duša moja nad tebdj počiva! Poljubil žensko prvič sem nocoj; Zdaj v meni z radostjo bori se želja, Da oster meč bi nagloj vzel rokdj I dušek dal obilnosti veselja! T6ni. Kak' te jaz ljubim, Mislim le nate, Vnet sem le zate, Ljubica draga, Sladko srce, Tega na sveti Nihče ne ve! Kar si ti moja, Kar sem jaz tvoj, Kar te zaprto V prsih imam: Zemlje i svčta, Sebe na sveti V sreči ne znam! Črno ok.6. Oko temno, okd svetlo Pod čelom moje ljubice, Oko lepd, oko živo, Ti zvezda plahe deklice! Ko gledaš v me, srce gubim, Bežali čem, in — obsteklim. — 52 Tema se dela pred menoj, Drevo z goro okrog leti; Ne vem, kde bistri um je moj; Ne vem, kaj pred menoj stoji; Po žilah mi šumi vihar, Kopni i raste lica žar. Nemirno kuje mi srce, Topi je ogenj premočan; Solzfc vrsta po lici gre, Za vzdihom vzdih puhti na dan! Roke razpenjam, stiskam te, Na prsi tvoje skrivam se. Z menčj vred ti zatrepetaš, Iz mene ogenj v te žehti; Žariš, blediš, besed ne znaš, Za vzdihom vzdih, sreč hiti — Rosi z menoj ti vred oko, Oko temno, okč svetlo. Bliža ljubega. Goethe. Jaz mislim v te, ko jarko solnce sveti Mi iz morja; Jaz mislim v te, ko lune jasne vnžti Potok miglja. Jaz vidim te, ko se na daljni poti Dviguje prah; Ko romar na brvi v mračni temoti Trepeče plah. Jaz čujem te, ko slap grmeči vstaja I val šumi; Poslušat grem v tihoto mirno gaja, Ko vse molči. Pri tebi sem, še tako daleč bodi, Ti si z menoj! Dan gasne; kmalu zvezde noč mi v6di. O prid' nocoj! Pogovor. Predragi moj, ko ti bi umrl, Oh sama ne vem jaz, kam bi se dela! Pustila bi mater, očeta doma, Brezupna okrog bi po sveti hitela. «Čermi bi hitela po sveti okrog ? Saj mene bi vender nikder ne dobila; Na oder bi mrzel bil položen, Potem bi črna me zemlja zakrila.« - 54 - - Ko bil na oder bi ti položen, Jaz prčdte bi si ne upala priti; Jokala sirota na ves glas, Srce bi hotela mi žalost zaliti. «A ko bi na odri ležala ti, Jaz k tebi prišel bi gotovo; Pritisnil bi te na svoje srce, Na svoje srce i na žalost njegovo.» «Ko bleda, otrpla spala bi ti; Ko osteklela bi tvoja očesa: Pritiskal bi usta k ustom ti jaz V obupi molčečega slovesa.» i Pritiskal bi usta k ustom ti jaz, A srce. oh srce bi pokalo v meni! Oj pokalo bi i počilo res; Ponesli bi s tabo v grob me zeleni.» Oj molči, molči, ljubček moj! Nikar me tako nemilo ne žali; Z bridkostjo ne trgaj meni srca, Nikar mi s solzami očesa ne kah! «Ce imaš, dete, očesi mokre, Pritisni lice na moje lice; I meni polje v bridkosti srce, I mene zalivajo solzice!» «Midva se ljubiva tako zvesto, Jaz tvoj sem i tvoje srce je moje, Pa vender ne bodeva skupaj nikdar Saj vidiš, da trgajo naju na dvoje!» Ne j6kaj! Deklica, ti si jokala, Deklica, ti jokaš brez mini; Ne obupaj, roža zala, Ljubi, trpi brez strahu! Ako zdaj teko solzice, Saj v neplodno zemljo ne teko. 'Z njih rodile se cvetlice, L njih rodil se venec sreče bo. Ljubica, v pustiv ne hodi! Ljubica, v pustiv ne hodi, Ne prelivaj mi solzic, Žalostna mi nič ne bodi, Ce srdito gleda stric! Ako hočeš me ljubiti, V nemar pusti vse reči, Kar ne da se preroditi, Naj se tiho pretrpi! Ali morda si menila, Da v ljubezni je zgolj med? Oh, pelina si zabila, Ki opleta i nje cvčt! Nebeške prikazni. Z nčba dveh se bliskov luč užari To so moje ljubice oči! A z nalivom dež potem udari: To so moje solze mnogih dnij! Za nalivom solnce znova sveti: To je up, iz bridkih solz kaleč! A vročina jame spet goreti: To mi sumnje plamen je boleč! 57 — Sloba. Ako me ne ljubiš, Kaj je meni to ? Mnogo cvetek raste, Lepših nego ti. Če te vže ne ljubim, Kaj je tebi to? Mnogo drugih imaš, Boljših nego jaz. Pojdiva na dvoje, Vsak ve svojo stran: Zemlja je široka. Beli svet je dolg. Pozabiva z6pet Ognja skrivno moč, Ko sva še boječa, Hrepenela vkup; Pozabiva zopet Srečo i solze, Žalost i veselje Vseh nekdanjih dnij; - 5s - - Pozabiva zopet, Kdo je tega kriv. Sam jaz, ti li sama, Ali sva oba ? Bodi, kakor koli, Pozabiva vse; Nič se ne kesajva, Dokler sva mlada! Kadar dan mladosti Zbegne, kakor dim; Kadar lice gladko, Vsahne, kakor list; Kadar srce prazno, Hladna bode kri: Takrat se kesajva, Prej se treba ne! Izgubljena ljubezen. Kam so tisti blagi časi, Blagi dnevi i noči, Ko sem jaz še upal nate, Mislila še name ti! 59 Tudi zdaj si še pred mano Ure, dni i vse noči; Oh, al' kaj, ko mi je znano, Da me tvoj obraz črti! Kak' sem bil neskončno srečen, Dopovedat' ti ne vem, Ko se moj pogled je s tvojim Strinjal za hrbtdm ljudem! Ali zdaj, ko se prikažem Tvojim ljubljenim očem, Čutim tako bridko žalost, Da jej mere sam ne vem. Zeljno sva pričakovala, Da odšli so vsi ljudje, Usta k ustom sva devala, Srce gorko na srce. Zdaj pa, naj ti milo tožim, K tebi stezam naj roke: Tvoja usta le molčijo, Tvoje mrzlo je srce. Dosti grenkih solz pretočil, Mnogo sem prečul nočij; Pa vse to mi poplačala, Povrnila si mi ti. 6o Le solze, ki zdaj kapljajo, Zdaj prečuvane noči, Vse zastonj so, vse 'zgubljene; Več tolažbe, upa ni! ~ *^+x Pri vodi. Goethe. Tecite, drage pesni moje, Tja v pozabivnosti morje, Da vas mladenič ne zapoje, Ni deve zapojd cvetlic. O ljubici ste se glasile, Ki šali z dušo se zvesto; V vodd zapisane ste bile, To odtecite mi z vodo! Dekliška tožba. Oj cvetice Nerazvite, Vi glavice V listih krite! Solncu se ne razvijajte, Smrti da vas v plen ne da, Tiho tožbo poslušajte, Tožbo zalega srci: Rože slast so dihajoče, Dokler se razvija cvet; Lice žensko je cvetoče, Dokler nema dvajset let: Leta nam beže, Rože se sušž Ter ne ožive, Prejšnje v svet! Mrtva ljubezen. Izkadilo se je ljubezni moje vino, A njo zdaj tekar najhuje pijani; Jaz bridkega čutim kesanja bolečino, Njo žgo ljubezenski ognji neznani. Plamen goreči zopet v srce si kličem, Plamen se mi v srce ne povrne ; Zagrebel mi sanje čas je k mrličem, Ne vzdigne jih solza trepalnice črne. - 02 - Slavec. Mej cvetjem bezgovim pod oknom Za rana mi slavec je pel, I ko sem ga poslušal, Solziti sem začel. Rosilo mi je od očesa, Prosunil mi pevec srce, Tako premilo je tožil, Ko v prsih bi nosil gorje. Kako bi ti še le tožil, Kako bi ti še le pel, Da moje bridko srce Bi v svoje prsi vzel. Imel sem dom na zemlji, Zdaj revež zanj ne vem; Ljubila me je devica, Več misliti nanjo ne smem! Imel sem upanje zlato, I srca poštenih ljudij, Imel sem prsi pokojne: Zdaj vsega tega več m'! Tiha žalost. Nebo svetlo, ok6 mokro; Oblaka ni, meglice ni: Megle solze so iz očij, Oblak težak je srca dno. Ak silni glas bi gromu vzel, Da razodel bi vsem ljudem, Kar sam trpim, sam zase vem, Nihče, nikdar bi ne verjel. Zato molčim, mračan, potrt, Gorje mi žre tesn6 sreč, Zakaj je žre, nihče ne zve, Molčim, želim, naj pride smrt. Hitra žalost. Obsula je hitra me žalost, Pa sam ne vem, kedaj; Skoraj da bi se zjokal, Pa sam ne vem, zakaj. — 64 — Mladostnemu srcu se sanja 0 sreči veselih dnij; Prišli so dnevi i leta, Oh, sreče le vender še ni. Odpadajo rožam listi, Na vejah ostaja trn; Za srpom je njiva gola, Brez cveta i snopa i zrn. Ljubezen je sreča na zemlji, Tako nas učijo ljudje1 ; A meni je vrgla ljubezen Iz raja nedolžno srce. Zastonj sem se dolgo je branil, Želje pregoreče sem tri; V nastave mi njene zamotan Cvet mladega srca je vmrl. Zdaj časi, ko tih i zamišljen, Otožen, samoten sem kde, Viharji pa v meni divjajo, 1 dež skoz očesi mi gre. ~ 05 Otvi. Dve dtvi sta prileteli V jezero pod skalni grad; Tam plavata družno po vodi, Veslata v kristalni hlad. Premišljam iz okna dve <5tvi, A v meni utriplje sreč, Zamakneno v dneve nekdanje Na lice usiplje solzč. V gozdu. Po lesu listje trepeti, Drevesa ziblje groza tiha; Po vejah mračni duh šepti, Pod njimi hladen p6koj diha. Za g<5ro pada solnce vžč, Stoje po gori še drevesa; Po vejah ptiči vsi molčč, A veje lahki šum potresa. L e v s t i k o v i zbrani spisi. 5 Tvoj duh gibljivo je drevo, Ki v tebi nikdar ne počiva; Ko ugasi ti sen oko, Šepet v srce ti sanj izliva. Zlata doba. Doba zlata blagih dnij, Ko je zora še svetila, Prva deva me ljubila, Oh nikder, nikder te ni i Vprašal zvezde sem svetle: Kde so sreče prvi časi: Zvezda nikdar se ne glasi. Z nčba gleda le molče. Vprašal sem, ko zor rodil Za gorami beli dan je, Luči vprašal poludanje I mraku, ko je rosil. D6ba onih svetih dnij, Ko mi zora je svetila, Prva deva me ljubila, Oh nikder, nikder te ni I 67 Na Pivki. 1. Pivko je široko Mšgla pokrivala, Na odhodu roko Deklica mi dala. Miljeno ročico K srcu sem pritisnil, Na meglenem poti Radostno zavrisnil. Najsladkejša spona Brez najmanjše teže, To je meni ona, Ki mi srce veže. 2. Zvezde ljubeznive. Vi ste tako jasne! Zvezde ljubeznive, Vi ste tako krasne! Vender še krasnejša Rajska so očesa, Ktera zdaj odprla Meni so nebesa. 68 3- Pod zelenim oknom Ptice so zapele, Pesni ljubeznive Srce so mi vnele. «Ptice moje drage. Moje ptice mile! Kde ste se te pesni, Ptice, naučile?« «* Tam v leseni koči Deklica prebiva; Njena je ta pesen, Pesen ljubezniva!»» Kadar zopet cvetje Loge nam odeva, Neštevilo ptičev V logih nam prepeva. Pa še več je mislij Meni se rodilo, Ko sem se zaljubil V deklico premilo. 4- — 69 - Spomini. K o vračala spet se je nekdaj pomlad, Prihodnjost pleše je pred mano igrala, Na gdro me duša krilata dvigala, Kder ležal v posipi samoten je grad. Mej kamenjem kril se vijolic je cvet, Podoba nedolžne, oskromne mladosti; Pohlevne njih duše nebeške sladkosti Živenija v smrti so bile mi sled. Tam zbiral sem v kite je, vedel zakaj: Vonjavo so ljubici mojej dajale, Iz nedrij čarobnih mi skrite dišale, Ko stiskal v naročje vseh slastij sem raj. Ljubezni, te boginje rajske, več ni, Pobegnila, vzela je sanje mi svoje; Temoten jetnik mi zdaj srce je moje, Le sveča spomina mu v prsih brli. Na bregi jadranskem pozabljen sedim, Zamišljen v valove, ki mečejo pene, Ko pljuska vihar je na vstromljene stene; Val pride in ide, veselje pa ž njim! 7o - Zapeljani deklici. Roža, kam je tvoje cvetje veličansko ? Nčsi ga nevarnostij vbranila! V cvetnem travni pali solnce te srpansko ; Z Bogom, z Bogom, o nedolžnost mila! Grenka solza pere zate moje lice, Zate, hčerka, zgodaj zapeljana! Sladki mir, ime preblažene device V urah sta veselih zaigrana. Tiha čistost je nebeški zor telesu, Tebi zor le-ta je kratko gorel! Božja luč vgasuje tvojemu očesu, Kar ti je življenja sen dozorel. Kadar zadnja iskra duši ugasuje, Angelj joka i pekel prepeva; Kes, gorjč zastonj ti srce opasuje, Ne dočakaš več pred grehom dneva! - 71 - Uvela kita cvetja. Cvetice vele pred menoj leže, Cvetice blažene roke; Ob cvetji se vijo Najlepše deklice lasje; Ovila jih je roka nje — Vijo se mi ob srci v spono presladkd! Uveli cvet, poljubljam te solzan. Lase poljubljam noč i dan; Spominam se minut, Ko vanjo gledal prikovan, Zamaknen sem i njej udan — Minut, ki je odnesla časa jih penit! 13. avgusta 1869. Senčnica. Leži ravnina i polje, Po polji bistra Sava gre, Nad Savo strme so gore. Iz gore cerkvica moli, I preko Save most leži, Pri mostu beli dvor stoji. Ob dvoru cesta vglajena, Za dvorom hladna senčnica, A v dvoru mlada deklica. V lepoti ranih let cvete, Kot iskra — živa, bistra je, O njej vzdihuje moštvo vse. O njej vzdihujem tudi jaz — Oh zlati čas, preblagi čas, Ko sem ugledal njen obraz! Na klopi v senčnici sem bil, S prijatelji se veselil, Rumeno vince ž njimi pil. Prišla si k meni, deva ti! Pogledala si me z očmi, Pod ženskim čelom lepših ni. Vijolice rastd lepo, Ko v travi dihajo sladko, A tvoje slajše je oko. Kedar nebo se razvedri, Nad nami krasno res modri, Krasotnejših si ti očij. Besede tvoje divna slast, Kipeče prsi, tenka rast Kraljicam bila bi na čast. Nč čudo, ka vseh mislij zbor Obrnil mi je v tvoj se zor, Obrnil v tvoj se rajski stvor. Poslušal tvojih ust sem glas, Objemal nežno te čez p&s, Igral se s kito gostih lis. Kot da me v zarji prejšnjih lčt, Obsipa še mladosti cvet, Dozdeval se mi lep je svčt — Na svetu vsem najlepša ti, Jedina izmej vseh ljudij, Primere da nikder ti ni. A vender vnet, kot nikdar prej, Ne prosim, da me z upom grej; Jaz prosim, da mi v greh ne štej! Oprosti mi srca vihar, Oprosti mi ljubezni žir, Ki ne ugasne mi nikdar. Ce mi ugasne, ali ne, Ta ogenj, ki me v prsih žge, O vredna si ga ti, dekle! 14. avgusta 1 •BjS— •— 74 - - Prdšnja. Pročitaj vse besede te, Ki tvojo slavo govore. Potem zakleni je v sreč, Ker v njih se skrivne misli moje Pleto okrog podobe tvoje. 15. avgusta 1869. Cerkev na gori. Oh koliko moških i ženskih ljudij I mladih i starih na goro Ob romarskej palici molit hiti, I delat za grehe pokoro! Jaz v gdro ne hodim, ostajem pod njo, Ker tiikaj je moja cerkvica, V katerej srca mi kraljica Obseva s prestola se z gl6rjo zlato. 19. avgusta 1869. Franji. Preljuba moja zlata Franja! Jaz vem, ka bi se tebi smilil, Da bi imela ti kaj znanja, Kako sem tvoje pesni pilil, Da bile tebe vredne bi i mene, Ker moje tebi so na čast rojene. O polunoči 19. avgusta 1869. V mraku. Za gozd je solnce utonilo, Uže se netopir budi; A meni zdaj perd v črnilo I duša v sebe se topi. Razpni, o mrak, perdti svoje, Naj duh v dremoto mi nesd; Naj v snu bedečem pesni moje Z besedo tajno zapojd. O deva, željam se prikdži, Ki vse o tebi se vrtč, V zamiki vsaj mi potolaži, Ustrfimi žalostno sreč! 20. avgusta 1869. Vse misli se vrte ob tebi. Ce delo me je utrudilo, Da vže me nič ne veseli, Perd omočim spet v črnilo, Ko list pred mano bel leži. Na list pokladam misli svoje, Ki vse ob tebi se vrte; Sumi studenec pesni moje, V njej tvoje sveti se ime\ S tebdj se drznem govoriti, Kakd te imam srčno rad, Da te ne morem pozabiti, Ne morem ti slovčsa dat'. Presladke obidd me sanje, Ka v r6kah otroče držim, Oziram se prijazno vanje, Prijazno razgovarjam ž njim. Poljubljam je v cvetoče lice, Nedolžen smčh na njem igra, I stiskam bele mu ročice, Lase mu gladim od senca. 77 — Ko duh se mi iz sanj povrne, Odprd telesne spet oči, Tedaj se jasno mi odgrne, Ka ta otrdk si bila ti. 20. avgusta 1869. — - Pri Jarneji. Na vrti pri Jarneji Sinoči sem sedel, Pijačo, jed pred sabo Na mizi sem imel. Prišla je hči najmlajša, Od nje sem slišal jaz: »Zoranova je bila In lijček nje pri nas.» Ko čul sem drage hiše Preljubljeno imč, Potresli se mi udje, Potreslo je sred. Dekletce vse nedolžno Ljubezni še ne zna, O slavcih, o strnadih Jedino skrb ima. - - 7s - Pogleda me nevedno. Zakaj ves trepetam, Zakaj oči povešam, Besed iz ust ne dam. Jaz menil sem, da ona O tebi govori, Pozneje čul, da sestra Tam bila je, ne ti. 22. avgusta 1869. Jedrna mej vrstnicami. Kar tvojih je vrstnic Po vsem slovenskem sveti, Katere zdaj so v cveti, Nobene ne denašnji čas, Ki bi iz tacih se vrstic Svetila slava nje, Kot so vrstice te, Katere pojem tebi jaz. 23. avgusta 1869. Sila ljubezni. Naj govorč ljudjč, Karkoli jim je drago, I vse naj umraze Sreč mi tvoje blago; A kde žive na sveti vsem Cesarji kde i kralji, Kateri bi vkazali, Da tebe ljubit' jaz ne smem? 23. avgusta 1869. Prisega v maščevanje. Solzč pekoče so padale, Njih kaplje moje lice žgale, Sovraštva žarne strele V oččh gorele, I krč mi je previjal ude, Ko zvedel vse laži sem hude, S katerimi prokleti strup Očrnil je pred njd poštenje moje Ter ž njimi sebi zidal up, Plamen vpihati jej v prešestvo svoje. — 8o — Vso noč ne sen zaprl očesa, I breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo, Zobmi skrtalo! Ogrozno kletev sem govoril, V nebo prisego strašno stvoril Ter molil, da se dovrši; Da smrt z roko železno mi ne vbrani, Po čemer duša hrepeni, Kar moje ljuto maščevanje kani. Objemal bodeš ti z rokama Koleni mojima nogama, Kleče, da bi se skali smilil, Pritisnen cvilil. Vse nič! Ne zbegne iz spomina Besčd mi tvojih bolečina; Zamžn se ti sreč kesa! I kadar tvoj brezup vrhi dorase, Moj trdi gnev te poteptd., Ime zažgem ti v pesnih na vse čase! A ti, ki sem te žarko ljubil, Ter zdaj na vekov vek izgubil, Ki spremi tvoja me podoba Do durij groba: Pred tabo se ne ponižujem, Ni tebi ne opravičujem; Si •*— Ne prosim, ka me ljubi spet! Ozri se v me! Oko nč moje rosno! Ce sreče vse mi up je vzet, Sreč ostalo mi je še pon6sno! 23. avgusta 1869. S v a r i l o . Da bil bi jaz tvoj brat, Posvaril bi te: «Pazi! Mej zlatim cvetjem lazi Skrivaj s prijaznimi očmi Rujavopisan gad, Ki strup meden ima Oplšte raj srci Širokoustnimi ležmi.» 24. avgusta 1869. Tajnost. Slišim, da si jih vprašala, Kaj me davno k tebi n i? Govore, da si dejala: «1 pozdrava se boji!» L e v s t i k o v i zbrani spisi. 6 — 82 - Ta se tajnost je odkrila, Ako pesni te dobila Po naključji si v roke\ Oh, zakaj si prisvetila! Krasna mojim kdaj očem! Kaj si vrgla me nemila V plen bridkostim i skrbem! Franja, ti si mi stvorila, Da prepozno zdaj bežim, Iščem si povsod zdravila, A nikder ga ne dobim! Ti zdravilo bi mi dala, Ti jedina je imaš, Ti mi rano zavezala, Ker jedina ti jo znaš. A da rane ozdravljala Ti bi mojih bolečin, Nesem upal, deva zala, Nikdar jaz, nesreče sin! Ž njo se moje ti gorje, 24. avgusta 1869. Oh, zakaj si prisvetila 83 — Ako predme bi stopila Ti z lepoto svojo spet, Jaz namestu bi gasila Čutil ogenj, huje vnet. Zmisli, kako bi prebila Duša mi težavo td, Kako vsa bi pošibila Moč se moja vsa pod njo! 24. avgusta 1S69. —*+x— S k r b . Nobedno mi telo Nč žensko prelepo, Da bi od tebe vanje Obrnil jaz okd. Kaj hočem siromak, Mladosti, upa nag? Zato, zatd, devica, Beži te moj korak! Ne rečem ti nikdar: «Srce podaj mi v dar!» — Ponosno dušo mojo Poprej naj stre vihar! 6* — s4 — A misli vse za te Oh tdli me skrbe, Da so o tem besede Človeške preslabe! 25. avgusta 1869. D e k l i c i . Zakaj, zakaj ti oča Umrl je krepkih let, Da tebe je sovražni Obsul brez njega svet! Njegove vže ljubezni, Njegove ne skrbi; Ti nemaš trdne brambe Njegovih zdaj očij. Ostala ti je mati I strijc i mlajši brat; Ostala tebi sestra, Ostal je dom bogat. Preslepa mnoga mati, Premalo skrben strijc, Ko treba čuti pazno Deviških je cvetic. 85 — I sestra, mlada sama, Se mlajši bratec tvoj, Ne vesta še nauka: «Sladkih se zadrg bdj!» A ti si razcvetela, Kot črešnjevo drevo, Ki belo v sadnem vrti Diši izprelepd. Sumč po njem bečele Od zarje v pozni mrak, Dokler je vodi k sebi Na veje med sladak. Takd hite za tabo Pokorna srca zdaj, Privabil jih je tvoje Lepote mlade raj. Ko cvetje se osuje, Zlete bečele vse, Gredo na drugo drevje, Katero še cvete. Zakaj, zakaj ti oča Umrl je krepkih let, Da tebe je sovražni Obsul brez njega svet! 25. avgusta 1869. —y{x— — 86 Težka obramba. Obetal sem ti ččsto, Ka bodem vitez tvoj, Ce strelo v te odpadnik I lok obrne svoj; Ce vseka te v novinah Ležnfvo i strupnd Za taborske pozdrave Njegovo kdaj pero. Ti vitezov zdaj mladih Imiš obilo, znam; Besede vender svoje Zatd ne poteptam. A tega nesi rekla, Da branil bi te jaz, Ce narodnjak očrni Z jezikom ti obraz. Presladki gospodiči, Ki zgrinjajo se k vam, Strašno so ust ohlapnih Resnicam i ležam. ~ 87 — I kadar spet v Ljubljano Veseli prišumč, 0 tebi, tvojej sestri Veselo govore. Poljub od Save bistre Po dvakrat zvemo vsak: Prinese nam ga veter, Prinese narodnjak. Ni tega nčsi rekla, Da zate v boj ognjčn Spustim se oborožen V jezike mladih žen — V jezike mater, deklic, Katerim srd kipi, Slišecim, ka za tabo Ves moški svet medli. 1 res je bilo modro, Premodro ti dekle! Ka nžsi zapodila V to črno vojsko me. Da jaz namesto jedne Sto imam trdih rok Ter vedno maham ž njimi Na vse strani okrog; ss ~- Da primem v vsako roko Po sto ostrih peres Ter viteški se vržem Za tč v orožni ples: Kaj to bi vse pomoglo? Pretežek je ta bdj! Gospddkov, žen i dčklic Upehal bi me roj. Bridkejši nego strela I lok i meč i strup Dekletom od jezika Udarec je gorup. 27. avgusta 1869. Nje družba. Prinesla na mizo si vina, Prinesla kozarec steklen, Prinesla ovočja i grozdja, Ki daje ga plodna jesen. Pod streho na klopi jel6vej Zakaj se najlepše mi zdi? Očarale tukaj so prvič Nebeške me tvoje oči! Prisadi, o deklica zlata, Prebelo podaj mi rokd! Ne vidiš valov, ki pod nama Po Savi zelenej tekd ? Nad nama je gora strmeča, Ravnine ob njej i poljč; Mej drevijem solnce jesensko Svetlika na dvore, crkvd. V očesa jaz tvojega morji Čutila i misli topim; Objemlje te moja desnica, Na prsih z glavd ti slonim. Primakni se z licem še bliže Ter moje poslušaj srce, Ki glasno trepeče i bije, Trepeče i bije za te! 28. avgusta 1869. Povs6d i vedno Franja. Kar mislij ima glava, Nad vsemi Franja plava. Dotikajo se Franje Vso noč vse moje sanje. 00 — Za Franjo žarke meče Ves dan srce goreče. O sami Franji poje Beseda pesni moje. 30. avgusta 1869. Poročilo. Lčti, liti, drobni ptič! Na gorenjsko stran, V vejah ne počivaj nič, S perutnico gnan. V kranjske ceste beli trik Glej pod sabo ti; V Svčtem Vidu se legale Na desnico zvij! Kadar prideš do vodč, Nad vodd je most; Zleti s perjem preko njč Pisan ptiček prost. Tam so moje želje vse, Kder je prvi dvor; Tamkaj vzraslo je dekle, Kakor zlati zor. Sedi, sedi na drevo, Glavo suči v krog, V desno, levo premodrd, V polje, vrtec, log! V belo hišo se ozri, V svetli gornji hram, S kljunom okno vanj odpri, Ce je ona tam. Ko jo vgledaš i spoznaš, Z vrha drevja poj, Kar najlepši glas imaš, Dragi ptiček moj! Nesi tisoč naročil V nje veseli kraj, I gorečih pozdravil Sto jej tisoč daj! Reci, reci tam tako, Ka mrjem brez njč, Ka mi strašno je hudo Osem dnij uže. Ka sem v srci se boril I ljubezen tri, Ka zaman ves trud je bil; Ogenj ne umrl. 92 ~ Ka želim i prihitfm V malo dnevih sam, Če zgorfm i spepelim V njenih žarkih tam! 31. avgusta 1869. H r u p . Ko pesni tvoje hvale Podam v slovenski svet, Da bodo potovale Mej brati nekaj let: Ropdt i šum bi slišal rad, Ki se povsdd začne takrat. Razburjena Ljubljana, Kot da v obeh konceh V zaplen je ognju dana Po strehah i pri tleh, Takd vrvčla bode vsa Ter name s črno vojsko šla. Prvaki trepetniki V čitalni zagrmč, Prvaški pomočniki Vsi name zarežč; Duhdvstvo črno svetlih nog Zavpije, da se žali Bog. - 93 Gospddki vzdihujoči Premilo za tebd, Od ljubosumja vroči Strašan vihar vnemo, Pobere debel kamen vsak, Za mino pospeši korak. Slovenske gospodične, Kar mdža je željnih, Stekd se vkup jezične I rodba ženska njih; Začno klepati klep na klep, Kakd bi naju dele v žep. Kaj reče tvoja mati? Kaj sestra, brat i strijc? I snubci kaj bogati ? Kaj mladi roj družic ? Ob jednem li ne zakričč Na te, na me vsi: «0 gorje! I morda tudi sama Jokaje bodeš ti Lomila še z rokama, Ka sunil mej ljudi, Potdpil te je v hrup neznan Tvoj vitez, narodni tlačan! 94 - Ne boj se, ljubezniva! Sam Bog nad nami ve, Da k tebi misel kriva Nikdar me gnala ne: Uže prijazno je okd Dvigalo tvoje me v nebo. Nikdar ti nesem vrival V srca se tajni hram, Svoj ogenj dolgo skrival, Ustavljal se željam; A kar sem čutil i prebil, V teh pesnij venec sem povil. 3. septembra 1869. Kak6 je to hud6! Nikdar ne zmisliš ti, Kakd je to bridko, Gasiti žar srca, Ki tdli vse gori, Da se vgasit' ne da — Kakd je to hudo, Kakc5 je to strašno! Rotil sem se i klel, Da k tebi spet ne grem, Da večno zamolčim Mrakoten, nevesel: 95 Kakd, zakaj trpim Trd, samoglav i a€m, Osoren vsem ljudem. Rotil sem se i klel, I tvojih tolažil: Cvetic in dragih las, Braniti se začel, Odvračal sladki glas Vseh tvojih naročil, Vseh tvojih pozdravil. Vse to je prazna stvar! Ves tebi izročen Od jutra v tiho noč, Od n6či v jutranj žar V lepote tvoje moč Brez upa sem vtopljen, Brez upa izgubljen! Nikdar ne zmisliš ti, Kakd je to bridko, Gasiti žar srca, Ki tdli vse gori, Da se vgasit' ne da — Kako je to hudo, Kakd je to strašno! 10. septembra 1869. - 9G — Tebe ne dolžim. 0 vsem, kar zdaj trpim, Nič tebe ne dolžim! To bodem jaz govoril, Dokler ostanem živ, Prenagljen, kar sem stvoril, Da sam, da sam sem kriv! Kakd li, oh kakd Dvigati smel okd Jaz k tvojej sem lepoti! Zakaj sem, oh zakaj Oslepel v nje bliskoti! Kdaj up imel sem, kdaj ? Zdaj zate vse gori, Bogati i mladi — Krasotno vzraslih udov Mladeničem za t€ Nč žal skrbij ni trudov, Vsi k tebi hrepenč. Molčalen i mračan, Po trnji ostrem gnan Želim se v grob tihoten; A vse, kar zdaj trpim, Molčč trpim samoten, 1 tebe ne dolžim. 22. oktobra 1SČ9. - 97 — Slika. P r i tvojem bratanu sem bil. — Na mizi knjiga je ležala. Odprl sem jo i v njej dobil Podobe solnčnim žarkom porojene, Mej kterimi ne mene Ni jedna v srci zanimala, Ce tudi razna dčklica je zala Prijazno se iž nje smijala. Ko dalje premetaval sem stranice, Iz njih zašije tvoje lice. Omanjšana se meni zdela Visoka tvoja rast je i narava, Ker prosto si sedela Pred mizo gologlava Ter svojih las imela Po plečih razpuščeni kiti; A ni obraza mogel pogoditi Umžteljnik nikakor ni, Da ž njega bi čarobnost lila, Predivna moč gorela iz očij, Katerih pobedljiva sila Raziim človeku vzame, S plamenom prsi vname. t i k o v i zurrnii spisi. 7 — 98 ~ O tebi je umeteljnost preslaba, Uboga nje svetlobe moč i raba! Zatd sem zrl Pred sabo senco jedva sence tvoje, A vender je potresla srce moje, Da naglo knjigo sem zaprl Ter brez miru Iskal domii. 2S. oktobra 1869. Najslajša služba. Oh, da bi mogel jaz pred tabo Klečati, zreti v tvoj obraz; Da bil bi tvoj poslednji hlapec V najtežjih službah večni čas! Kakd bi hotel rad preliti, Nebeško cvetje, kri za te, Za te, za tvojo drago srečo, Za vse, kar ti želi srcž! Trenotja ne bi se pomišljal, Ker v sveti božje ne stvari, Da jaz bi dati se jo branil, Ce jo od mene hočeš ti. —• 99 Samd z očesom mi namigni, V goreč plamen se vržem rad, Pogreznem se v globoko mdrje, Ozrši v tč se zadnji krat.' 22. februvarija 1870. Ljubici. D a jaz imel bi vsa kraljestva, Zlatd, srebrd vsega sveta, Vse drago kamenje na zemlji, Vse bisere na dnu morja! Vse to bi hotel pokloniti Z veselim srcem tebi v čast, In še bi se premalo zdelo Vse to, vse to mi v tvojo last. Z nebes bi strgal jarko solnce, Prinesel bi je tebi v dar, Vse zvezde, luno in avroro, Sedmeropisan mavre žar. 12. februvarija 1870. VJx* Nevesta. Od belih oken se ne staje led, Zameta sneg in burja ž njim praši; Sibirska noč na mrzel dan sledi: Groznejših zim ne pomni živi svet. In, Franja, ti si šla na daljni pot, Na daljni pot, na ogledi — gorje! Tvoj ženin, modri svatovski možjč Spremili so v kočijah te od tod. Če v strahu mati, sestra je doma, Da te nesreča ne zadene kde; V skrbeh še večjih drugo je srce, Ki zate v mojih prsih trepeta. Na Savski brod bi hitel vprašat sam — Kakd bi vprašal, draga, ker ne smem V usodo tvojim vtikati se dnem, In kdo sem jaz, kdo ti, predobro znam! «0 Bog! Povrni zdravo jo domu, V mladosti njene čudoviti kraj, V spominov sladkih nepozabljen raj, V naročje zvesto njenega rodu!» \ '• 101 — «Če zlatocvetno nje telo odbral Ti njemu si, ki jo na voz je vzel, Pod streho svojo hitel ž njo vesel, Kakd bi temu jaz na poti stal?» <:Podeli ž njim jej srečne, blage dni; In jaz, ki v prahu pred tebdj klečim, Trenotje jedno samo še želim, Ozreti se v nebeške nje oči!» 12. februvarija 1870. — Vij61icam. Vijolice prekrasne, Kakd dišite ve! Od daleč ste poslane, Iz kranjske dežele. Cvele ste v mladem solnci Pod Šmaiijno goro, Nabrala vas devica S preljubo je roko. Poslala jih je meni Čez hribe in doli, Čez reke valovite In čez dežele tri. Na daljni pot za družbo Od nje prejele ste Domače drage zemlje, Na kterej ste cvele, Na kterej sreča moja C vela je • nekedaj, Na kterej draga moja Nevesta je sedaj. N a Dunaji 18; N i k d a r ! Kaj vabiš me iz okna vedno k sebi? Kaj steklo cediš prepotnd? Da laže tvoje k meni, moje k tebi Letalo bi čez dvor oko ? Kaj mladih se dotikaš ust z rokama? Čemu pero, papir mi čist Ponujaš sem? — Zato li, da mej nama Vrstil bi se za listom list? Zastonj, zastonj! Ne veš, da tamkaj doli, Kder z mrazom jug mejd deli, Cvete devica, ktere jaz nikoli Do zadnjih ne pozabim dnij? Imaš nje dušo mlado in ognjeno ? Globokočutje nje sladko? Obraza, las, očij lepoto njeno? Nje um, nje govor, nje teld? A da vse to in več bi ti imela, Ves tvoj zaklad me ne bi vnel! Kedaj si ti gorjč z menoj trpela, Ko tvoj me narod ves je klel ? Kedaj beseda krotka, ljubezniva Tešila me iz tvojih ust, Drhal ko je brez milosti ležniva Črnila me iz svojih ust? Kedaj si hrabro stala v bran za mene, Ko ločen sem od doma bil, Kder čast, imč in misli mi poštene Zavid izdajstva je dolžil ? Kedaj verjela meni ti jedina, Ko znanci vsi poprejšnjih let, Ko vsa predraga moja domovina, Ko ves me je pogubljal svet? Povej, kedaj okd o meni tvoje Točilo bridke je solze? Kedaj v brezupu mojem je na svoje Stiskalo tvoje me sreč? — 104 - Kedaj mi dušo svojo si razkrila, V nje sveti hram kedaj prozdr, Ko čutov so dišave in kadila Iž nje cvele v nebeški dvor: Zastonj, zastonj! Ta deklica tam doli, Kder jugu roko daje mraz, Trpi z menoj, za mene čuje, moli, Brez upa, da jej vrne čas. Dokler s prstjo me jama ne zagrne, Dolžil se bodem in kesal, Da biser ta v samoti ure črne Od sebe nekdaj sem pehal! I n zopet zdaj bi poteptati mogel To srce zlato jaz barbar: I n da bi tebi je izdati mogel: Dokler živim, nikdar, nikdar! N a Dunaji 3. marcija 1870. V nje god. Želela si, da bodi molk, I molk je bil mej nama ddlg. Saj ti ne vtegneš, jaz ne smem; Zdaj vidiš, da te res urnem. 105 - Ne vtegneš, ker se veseliš, Na plesi vnemaš i goriš. Kako bi ti prebival čas In tebi v misel hodil jaz! V solzah si ne topim očes, Ne čakam sreče od nebes. Očine tuj, po sveti gnan, Povsod z nogami sem teptan. Jedina ti z mendj do zdaj, Se ti si me pehnila v kraj. Sijala v mojih dnij oblak, Najhujši zdaj si ti njih mrak. A jaz denes za vse gorje, Ki trgaš meni ž njim srce, Za vse, kar sem in še trpim, Besede zle ne govorim. Stopinjo vsako tvojih nog Nebeški blagosl6vi Bog! In kakor tvoj telesni cvet, Cvete naj sreča tvojih let! N a Dunaji 21. j a n u v a r i j a 1S71. Blažena ljubezen. N a sveti je divno lepo, Živeti nebeški sladko, Če srce ljubezen ogreva I z lučjo je svojo obseva Ter dušo mladi i telo! Zdaj čutim, kar prej še nikdar, Nikdar še, kakdv je vihar, Ki srce potresa ljubeče, I koliko daje on sreče — Hladilo podaje i žar! Izkušal še nesem do zdaj, Ni zvedeti upal kedaj, Da v ženski čarobnost je taka! Oh, duša, ki v njej se omaka, V njej koplje — uživa ves raj! To meni odkrila si ti! Srce mi za tibo medli, Medli i kipi, omaguje, Prevzetno mi vriska i kuje, Da prsi raznesti preti. Kar jada na sveti sem pil, Kar zlega od rojstva užil Pod jarmom sovražne usode, Vse to da pozabljeno bode, Pozabljeno, kar sem prebil! Zdaj ljubim še tiste ljudi, Ki pletli iz trnja so dni I žolč mi v pijačo mešali, Mej trde me tujce izgnali — Zdaj ljubim vse božje stvari. Jaz tvojo ljubezen imam, Ki je za nebesa ne dam, Ki dražja zakladov vse zemlje, Iz sebe za sebe me jemlje — Zdaj nčsem ni tujec ni sam! Kreposti, ki v meni živč, Vso kri, ki mi goni srce, Kar hočeš, od mene poželi, Ta hipec umreti mi veli, Ta hipec umrjem za te! Ukazi, za te da trpim, Dokler tu pod solncem živim — Ukazi mi, kar ti je drago; Samo ne, ti dete preblago, Samo ne, da te izgubim! • — 108 — Kar muk je izmislil pekel, Za tebe vse rad bi trpel; A, draga, brez tebe na sveti, Brez tvoje ljubezni živeti Jaz ne bi ni mogel ni htel! N a Dunaji 9. februvarija 1872. Samo en hip. Da mogel tebi položiti V naročje svojo bi glavo Samo en hip, samo en hip! Da tamkaj mogel bi počiti Od vseh težav, ki me terd! Da smel bi ti na prsi deti Roko, nemirno od želja, Samo en hip, samo en hip! Da srcu smel udarce šteti, Kakd ti vroče trepeta! V očij da tvojih rajski slasti Vtopiti smel pogled bi svoj Samo en hip, samo en hip! Da smel bi na kolena pasti. Ležati v prahi pred teboj! i09 -— Oh, da bi ti me poslušala, Ozrla v moje se srce Samo en hip, samo en hip! Ti sama bi z menoj plakala In vzdignila me od zemlje! N a Dunaji 10. februvarija 1872. Kaj mi je do tega? Kaj deklet najlepših cvet, Kaj so meni veselice ? Kaj mi je ves beli svet, Kaj pomlad i nje cvetice ? Kar ponuja svet, ljudje! Nč mi bilo nikdar v čisli; Cesar hrepeni sreč, Dati mi nihče ne misli! N a Dunaji II, februvarija 1872. Sreča v ljubezni. Srce mi od rddosti vriska, Do neba mi vriska glasno, V oččh se veselje mi bliska, Penit me dviguje v nebo. Vi carske prestole imate I žezle držite v rokah, V poslopjih so stene vam zlate I venci zlati na glavah. Vse, česar kedaj ste želeli, V naročaj vam vsipal je svet, Igrali ste z bisri v zibeli, Naslade užili ste cvet. A jaz ne zamenil bi z vami, Ki daleč od doma trpim, Ki v tujem postiljam si hrami, Ki tujec mej tujci živim. Iz prsij glasove kipe mi, Katerih ne pojete vi, Ter slast i veselje rode mi, Ki Bog vam odsodil ga ni. Prekrasna je moja devica, Da nema pod solncem vrste, Sladka so nje usta i lica, Nedolžno je njeno srce. Na Dunaji 25. februvarija V4V Nje zadnje želje. Meni ljuba je pisala Tam iz daljne dežele, V drobnem listi mi poslala Svoje zadnje je želje. Želje take mi je rekla: «Zdrav ostani vekomaj!» Ce mi solza je pritekla, Jaz si sam ne morem kaj. Če v oččh mi luč temnela, Iznemoglo je srce — Mene grozno zabolela Bridka je beseda nje. Srce, molči, trpi rano Ti od meča teh besed, Bolečino skrij neznano; Lice, taji solzni sled! Kaj žalujem? Saj ljubiti Mogla me nikoli m! Ognja mogla ne vgasiti, Ki na dnu srca gori. 112 Sama piše, da odkrito Govorila ne nikdar; Da tajila meni zvito Prvi svoj dekliški žar. Bitje njeno je oddano Ljubemu od šibkih let; Vse je k njemu prikovano: On mu bog je, on mu svet. Prednjo stopil sem prekasno, Čez gore prezgodaj šel; Drugi nje telo je krasno. Jaz podobo sem imel. Srce žalo, nič ne kolni Sreče, ki je čaka ž njim! O brez kletve se izpolni, Česar davno se bojim. Sebi je na zid rojena In možem, ki zdaj za njd Srca njih razplamenjena Od nesrečnih želj mrjd. Saj se bode še kesala, A zaman, da brez srca V solzah mojih se kopala, Da je varala — oba\ —~ U3 — Kakor je legala meni, Da nt§ vedel on za to, Vračalo se bode — ženi, Bog ve", kaj še in kakd! N a Dunaji 8. marcija 1872. Kaj sem tebi stv6ril! Povej mi, kaj sem tebi stvoril? Kedaj grešil sem i kakd? Kaj zalega sem ti govoril? Zakaj umikaš mi oko ? Cemu potreba znova bilo Ob srci prejšnjih je vezij, Ki se polagoma celilo, A zdaj mi huje krvavi? Zakaj plamen si zadušeni Z darmi pihala v ogenj živ ? Dekle, rokd na srce deni Ter odgovori, kdo je kriv ? Molče sem težo svojo nosil, Gorje ljudem zakrival nem; Kedaj sem te ljubezni prosil? Povej mi, če vprašati smem? L e v s t i k o v i zbrani spisi. 8 —. i i 4 — Ti sama si mi ponujala, Da, ne jedrnega srca, Roko mi svojo ž njim dajala — A zdaj r — Od kod prememba ta Ti z listi sladkega otr&va Netila si mi naglo kri, Da srce se omdtno znova Kam vedelo mi deti ni. Trenotje dneva nč minilo, Brez tebe v mislih pred mendj, Trenotje v noči ne tonilo, Da nesem v duhu bil s teboj. Jaz pisma sem i pesni svoje, Ki v njih gori nevgasen žar, Pijan ves od čar6be tvoje Pokladal tebi na oltar. Na zemlji sem se v raji menil, I toli tebe poln ves bil, Da nad bleskotne zvezde cenil, Nad luno, solnce te vrstil. Pred kipom božjim človek v prahi - Jaz človek bil, ti božji kip, V ljubezni trepetal i strahi, Ko bližal se je črni hip! I I 5 ~ Prokleti hip, ki je udaril Bliskdma z jasnega neba, I v me s pogubo priviharil Volk6ma v jagnje iz lesa. Modrost besed mi je očita, Če tudi mnogo prekesnc;, Da ženska res je stanovita V nestanovitosti samo. Ko tvoja sladka mi otrava Zalezla v srce je i kri, Potem si tigra mi krvava Raztrgala sreč z nohtmi. N a Dunaji 10. marcija 1872. Razstanek. Obračati na dva oči, To zdravo ni, to dobro ni: Iz tega se gorje rodi. Da tudi on, ki je izbran, Preklinal ne bi te solzan, Umičem jaz korake v stran. 8 * „ 6 — Prišel sem zdaj samo zato — Dekle, ne gledi me v okd! Bog ve, če zopet nč mokro ? Mokrd si bodi ali ne, V srce naj tebe to ne žge; Molčtš podaj roko, dekle! Molče ti jo podajem jaz, Topim se zadnjič v tvoj obraz — In zdrava bodi večni čas! N a Dunaji n . marcija 1S72. Breznov sneg. Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Toplote mehke trdi beg! Prigrevalo je nekaj dnij, A denes mšte i praši. Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Toplote mehke trdi beg! Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Vijolic sladkih grenki beg! Vonjale po vrtčh so vže, A zdaj pod snegom mraz trpe\ Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Vijolic sladkih grenki beg! — ii7 -— Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Ljubezni vroče hladni beg! Zvijati rep je brezen jel, I dečlo mi predpust je vzel. Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Ljubezni vroče hladni beg! N a Dunaji 13. m a r c i j a 1872. Ne jezi se! Ne jezi se, ne jezi, In bolna spet ne lezi! Ta stvar ne tiko huda, Ker časa ne zamuda Do zdaj še nič zaprla, Ljubezenskih razdrla Mej nama ne vezij: Vse bode spet brez truda, Samo — če hočeš ti! N a Dunaji 15. marcija 1872. 118 •<— Z a k a j ? Oh, zakaj, zakaj temotna Koča te zibala ni, Da ubogih ti ljudfj Bila hčerka bi sirotna ? Kaj ne meni poklonila Rojenica v dar zlata! Kaj mi hramov do vrha Nč z zakladi napolnila? Ko prejel bi vsega sveta Vseh oblastij jaz oblast, Vseh vladarjev zemskih čast In bogastva neprešteta: Ko na svetlem bi prestoli, Kakor Salomon sedel, Hrepeneč bi ž njega šel Po stopnicah zlatih doli. Zletel k tvoji koči nizki In z menoj bi ves moj dvor, Kder mladosti tvoje zor Sijal bi pozabljen v stiski. - i'9 Kar iz gor, morja krasil je, Iz človeške kar roke, Kar jih tla, drevo rode, Kar najdražjih oblačil je: Demanti, zlato, korale, Rude, kterim iz srca Živa iskra žarketa, V tvoji luči bi vmirale. Sebi venec snel bi z glave, Del ga tebi na glavd, Žezlo ti podal v rokd, S plaščem te ogrnil slave. Ti bi kakor solnce stala, Ko je zarja porodi; V te bi zrle vse oči, Tebi srca vsa vriskala. V L j u b l j a n i 18. decembra 1872. V hudem leti. 1. Obup. Izlivajte curke svoje, Grenkosolzne mi oči! Tolažite srce moje, Ki v bridkostih se topi. 120 Svetlodknih in visokih Tod bogatih je dvordv, Ulic glasnih, cest širokih, Ponjih pešcev in vozov. Vsi narodi sem poslali Krasnih dev so, mladih žen, A za njimi pridirjali Pohotniki vseh plemen. V oblačilo je izbrano Mehkih udov sneg odet, V svilo in v zlato kovano In v prozornih platen cvet. Jaz bežim in samec tavam, V gostej šumi izgubljen, Solze brišem in vzdihavam, V jaro tugo pogrežen. Kdo po meni se ozira, Vpraša me: od kod in kam? Kadar up se ves podira, Svoj steber je človek sam! Sam trpi in sam se bori, Nase bodi sam oprt; Sam z usodo se zgovori, Stoj al' padi v moško smrt! 2. Ohraba. 12 I Sldze sramne! Kdo vas pazi ? Kdo utegne streči vam? Kaj hčete na tem obrazi ? Usipajte se ženam! N a Dunaji J u t r o . Tam po nebi sinjem zvezda plava, Svetla zvezda, blažena danica, Kadar božja vzbuja se narava In si mije s hladno roso lica. Solnce rano h goram se dviguje, Po oblacih živo luč razliva, Da Snežnikom glave ozarjuje Ter zlati se potlej gozd i njiva. Jutro dahne, brzo vse zagiblje, Ptica trebi si v grmovji krila, Odletevši v vejah spet se ziblje, Glasovito prepevaje čila. Zvon cerkveni v sveto pesen brenkne, Ddl in gora z jekom odgovarja; Nakovalo s kladivom zazvenkne, Ki je v rdci trdej gospodarja. 12 2 V dvor petelin z družbo prikoraka, Trepne dvakrat, trikrat s perutnico: Kur zapoje, kura kokodaka, Razkopava po smeteh z nožico. Mače kvišku v lok se nagrbljava, Z repom, priskakavši, maha psiček; V hlev pastirček še zaspan pritava, Čaka paše krava in voliček. Žena tukaj, mož se tam pokaže, Sddar glasni vže nabija sode; V6zu hlapec len kolesa maže, Pojde v goro po jelove hlode. A z motiko dekla v polje zeha, Potoglave delajoč korake; Vsaka v dimi zakadi se streha, Dim se vije nebu pod oblake. Kar je spalo v sladkotihej noči, V šum zbudi se, v hrup in ropotanje, A človeka zopet skrb naskoči, Prej vtopljena v dobrodejno spanje. \ — 123 O počitnicah. Prijatelj preljubi, Prišli smo domov Od knjig in zaduhlih Ljubljanskih zidov. Zdaj suknjo ogrni, Pokrij si glavo, In palico primi Ter pojdi z meno! Po staži hodiva Ki vije se v hlad, Kreniva pod goro, Tam vidiš jo zad. Pod hribom prisojnim Vse giblje, živi, In solnca se v petji Glasno veseli. Nastavi pod bukvo Zeleno uho, Kaj ptičja beseda Oznanja tako! Čuj, ztšba prepeva In volga je vmes; A vender je zgorel Vže letošnji kres. Tam pili sinica V grmovji na glas, A detel ti kljuje, Da sliši ga vas. In tam črnoglavček Na veji sedi, Otroke človeške Modrosti uči: «Poslušaj mladina, Ti, hčerka in sin! Kaj ptica prepeva Vesela z višin.» «Ne išči brez mere Na svčti blaga; Le česar je treba, To Bog naj ti da.» Za slavo se mnogo Ne klanjaj ljudem, Ce zdravega spanja Željan si očem!» 1 2 , — «Nedolžnost ohrani, Ostani vesel, Ob tem zadovoljen, Kar bodeš prejel.» «Jaz nesem nikoli Ni žel ni oral; A vsega mi Oča Obilo je dal.» «V kočijah se nesem Se vozil nikdar; A v gnezdi sem svojem Le jaz gospodar.* Puščavnik. Kaj mene tukaj zdaj skrbi, Kakd po zemlji se godi! Minilo mi je dvajset let, Kar bežal sem iz tebe, svet Zaman sem prosil te mini, Zaman pokoja in hladu; Ukvarjal sem se ter potil, Nikoli nesem srečen bil. Srebra, zlata sem tam iskal In po nasladah žejen gnal; Hrepenel sem po slavi mlad, Utrgal, vkusil mnogi sad. Polje sem kopal in oral, Zasajal tukaj, tam sejal; Zveri je meni pasel gozd, Dajal vinograd sladki grozd. Ogradil vrt sem, delal dvor: Odšla je noč in prišel zor, Kadil se je na tleh pepel, Kder prej mi stal je grad vesel. Bridkost me v prsih pekla je, Po lici solza tekla je; Ni človek a ni Bog z nebes Sušit prišel mi nč očes. Z mendj igrala se je strast, Dajala grehu me v oblast, Pehala me je od Boga, A napolnila ne srca. Sedaj me strast minila je, In skrb se izgubila je; Tolažba moja Bog je sam, Ter upanje le vanj imam. On dvor je moj, on dom je moj, Zato mu, duša, slavo poj! Umrl je v tebi ves prepir, Naselil sladki v te se mir. Zarumeni se v zor nebo In prvo ptiče je glasno, Ko iz očij mi zbegne sen, Da vstanem, mdlim, idem ven. Korake vidi mojih nog In dela vsa nebeški Bog; On hrani, kakor ptico me, Odeva, kot cvetlico me. Zato rad molim in klečim, Ker iz njegovih rok živim, Ker mi obeta rajski vrt, Ko pride pome bela smrt. Kmetsko znamenje. Stara pesen, malo popravljena. Leži, leži ravno polje, Po ravnem polji cesta gre, Ter s ceste vidi se okrog Snežnik in brdo, gozd in log. A kaj stoji tam slavnega Pri cesti polja ravnega? Tam kmet je zložil kamenje, Sezidal belo znamenje. Napisati je vanje dal Od stropa vse do samih tal, Na desno plat, na levo plat Podobe znotraj, zunaj vrat. Ko strop še ne bil dobro suh Prišel je gdri sveti Duh: Golobček bel, z nebes leteč, V noge rudeč je, v kljun rudeč. Na srednjem zidu sveti Vid, Ki vselej bodi črešenj sit, K molitvi roke v sklep drži, Pod kotlom ziibelj hud gori. A sveti Peter plešast nam Nebeške ključe kaže tam; Do njega sveti Nikolaj, Otročjih jabolk raznošaj. Na desno ima sveti Rok Prepasan plašč, klobuk širdk; Na stegnu v ranah prst drži, Pesek mu hlebček v dar moli. V gorenjskih skornjih Izidor, Kleči zamaknen v rajski dvdr Dva angeljca orjeta zanj, Ozirata se lepo nanj. Od zdolaj medved, sveti Gal, S poleni drv prikosmatal, Pokonci tudi on je vspet, Saj ve, da tudi on je svet. Na levo sveti Boštijan, Brezbožnikom je v roko dan, Privezan k deblu, ostreljen, Pušic krvavih nasajen. Pod njim je sveti Valentin Ter bratec njega Peregrin ; Ljudem dobrote nosita, Živini zdravja prosita. O človek, vzdigni zdaj oko 1 Nad vrati zunaj — kdo je to? Gorečo streho pri nogah Gasi s keblico sam v rokah. A zadaj polno je dušic V plameni, mokrih od solzic, Ječe premilo noč in dan: «Priteci v pomoč, o kristjan!« vi zbrani spisi. —- i3 o •— Vse to nam priča, govori, Da dom človeški tukaj ni: Človeški dom je sveti raj, Ki Bog vsem vkupe nam ga daj Grešnikova molitev. "Sladka devica Marija, Preljubezniva gospa! V strahi na pomoč te kličem, Ker sem odpal od Boga.» «Ustnice moje ti slavo V blati nečistem pojd, Tebi, ki rajska in čista Zmiji si strla glavo.» <<Steri i mojo gnusobo, Ki me v verigah drži; Stopi zločinstvu na glavo, Vrni mi dušne moči!» Sladka Marija devica Slišala prošnje je te Grešniku bogorodica Vse prenovila sreč. Preprostega otrdka molitev. Jezusek, tam gori V svojem zlatem dvori Sveti križ držiš, Z angeljci sediš. Prve hlače nosim In kleče te prosim Zdravja svojej mami, Ki me zjutraj drami, Češe in umiva, Meni srajčko šiva, Sladkih jabolk reže, Rada s kruhom streže, Mleka piti daje, Da ga še ostaje. Izpremljuj in vodi, Koder kdli h6di, Tudi mi očeta, Ki je gnal teleta Past na telčo stajo, V travnik za ograjo. Črevlje mi kupuje, Šibo urezuje; Pfščal mi obeta; Bič kondpen spleta: Potlej moja roka Sredi tnala poka; g * Malinček mi stavi V curki na Močavi; Gobo nosi z breze; Ptičke mi zaleže; Grahljaste, rumene, Pisane, zelene, Čmrlje mi pokaže, A nikdar ne laže. — On s sebdj me vzame, Kder so v gozdi jame, Zajci in lisice, Kosi, jerebice, Volki in medvedje, Crednikom sosedje. Kadar medved Jaka Kosmat prikoraka, Oča ga namaha, Da zbeži od straha. Ce se volk prikaže, S kolom ga namaže, Da nabit zadosti Spet izgine v hosti. Stvdri mi še to: Hrani prelepo Bratce in sestrice, Tete mi in strijce! A najprvo meni V žgance žmitkov deni i Vrnitev pomladi. Spet se je blaga vrnila pomlad, Megla zbežala, izkopnel je sneg; Kmetic pripravlja se, iti orat; Kos nam priletel prepevat je v breg. Diha vijdla, napenja se brst, Leska odcvita, a dren rumeni; Jagelce zlate rodila je prst; Vrbova piščal uže se glasi. Lestvo je k deblu prislonil vrtar, Vejice reže in trebi in žge; Snaži drevesa, odvrača jim kvar; Cepi divjake, zasaja pečke. Trudi se zgodaj, o dete ljubo! Jablane sadi in druge cepč, Da razgoste se v košato drevo, Tebi na starost ovočja dade. Vidiš le zdolaj pred sabo polja? Žito vsejali na to smo ravan, Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran. —• "34 — Ozeleneva se tukaj in tam, Solnce mu greje peresca in kal; Zlata pšenica obeta se nam, Ječmen veselo poganja od tal. Tj&kaj ozri se na vrsto holmdv! Jagod rudečih poda ti njih vrt; A na podkrilji se vinskih grozdov Polno obesi jeseni od trt. Zabiti Boga nikoli ne smeš! Klanjaj se zjutraj, zvečer mu lep6 Sreča te čaka v molitvi, saj veš; Sam ti ponuja presveto nebo. Naša vas. Stoje na holmu hiše tri, Pod holmom potok čist šumi, In ribice tam plavajo, Po vodi se vzigravajo. Orehov, jablan, hrušek, sliv Ob kočah je do samih njiv; Precvitajo, diše vzpomlad, Jesen rode okrogel sad. i 3 5 — A v senci drevja sadnega, Pod brambo kr6va hladnega V vročini skače kup otrok, Ki golih glav so, bdsih nog. Nad njimi ptičice pojd In gnezda si skrivaj pletd; Pomladi tam se veselž, Drugam jeseni odlete. Za kočo vsako ulinjak Šumi od zlate zore v mrak; Bečele pridno letajo, Medli ljudem obetajo. Razgled je s hdlma lep tako, Da vabi srce in oko: Tam gore so, a tod poljč, In travnici tam zelentž. Po gorah cerkve so okrog, Moleče k nebu v sinji lok; A vsaka ima zvon glasan, Ki poje, ko se bliža dan. Minilo vže je nekaj let, Kar šel sem s hdlma v beli svet; A vtisnil se mi je v spomin Do črne jame globočin. — i3 6 — V novo leto. Golo je drevje, zemlja v spanji, Molčč vsi pevci pomladanji, Objela solnce je megla; A spet sreč se radovalo, Ter solnce bode spet sijalo, Ko vesna bode k nam prišla. Zatd nam prvo jutro leta V kraljevstvo onega le svčta Naj vznašajo se vam oči, Ker le iz nčba sreča prava Nam k upanju se pridruživa In božji blagoslov rosi. Srce vam grej ljubezen sveta, Do vseh ljudij na zemlji vneta, In k delu dvigajte roke, Ter novega vam leta zarja Prinesi dneve brez viharja, Izpolni dobre vam želje;! '37 — Živa cvetlica. S cvetlicami igraš v nedolžnosti se svojej, Ne veš, da si cvetlica tudi sama ti, In da nikder podobne svetej zarji tvojej Ni v gori ni na ravnem polji, v vrti ni. Iz luči tvojega velicega očesa Zehti nevedoma v otročjih dneh užč Žar začrnele rože, kadar nje peresa Cvetno-dišeča v gredi solnčnej plamene. Lažnivi prijatelji. Dokler te ljubi sreča mila, Po tvojem sledu vsak hiti, A kadar bode te ranila, Od tebe naglo vse zbeži: Nesreči kdo veselo služi: Nesfljen kdo li ž njo se druži? Prijatelj spremlja te nepravi, Dokler se vije gladek pot, A v breznih te boječ ostavi, Steze si išče sam drugod: Izkiišenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo. - i5 8 — Nocoj se baha nekateri: «Iz prsij moje srce naN Užč se jutri izneveri, V nevihti strehe ti ne da, Ker ti nezgoda srebrnike Pobrala, vzela je zlatnike. Prijatelji so tvoji krivi, Ki bogat si jih vodil v svet, Da ti v prepad si pogubljivi Izginil v cvetji svojih lčt: Potem so tisti grohotali, Ki vanj sami so te pehali! Dokler ogreva žile kri, Vihar vsi dnevi so na svčti, Vihar nemirne so noči. Bori s tebdj sreč se tvoje, Bori se človek, črna smčt — Pekel pa veselice poje, Odpeva mu hudičev svčt. Živenje — boj. Brez boja se ne da živčti, - 139 - Razni glas6vi. Svaritelj. Misli m, ka uže je čas Pdti slabe opustiti; Smrt bi utegnila priti, Kakor tat zalčsti nas. Bratje, opomfnam vas: Kar je krivo, izravnite; Kar je dobro, dovršite, Predno pride noč i mraz.' Um. Premišljuj obraz sveta: Cesto se i črno delo Vidi čisto, vidi belo, Kakor novi sneg polja; Kdo mi li na znanje da, Kaj mi je i n€ početi? Kaj mi je i nč verjeti? Kaj zapoved je z neba? Notranji glas. Nepokdjni vi ljudje! V daljno strmo visočino, V brezen temnili globočino Vam uhajajo želje! Jedno je potrebno le: Skrbi zase, ljubi brata, Dvigni ga, odpri mu vrata, Bodi ti sodnik srce! Upanje. Cuj, tipanje hodi pred nami Od rojstva, da gremo s sveta; Ko tare nas breme na rami, Nam palico v roko poda. Kedar se nam sreča obrne, Da megla pred nami leži, Nebeški nam raj se odgrne, Ko upanja luč zagori. Oh, kdlikrat te je ranila Nesreča globoko v srce, A vanje ti upa je vlila, I bile so rane cele. Hvaležen na raznih darovih Res človek Bogii da bi bil; A vender iz rok on njegovih Od upa ne boljšega vžil! Težki p6t. Tam gori je vse boljši svet, Preblagor mu, kdor tam živi! Telesna skrb ga ne mori, Prihdd ni beg težavnih let. A cesta je, ki tja pelja, Temna, težka, polna strahu; Kdor tu se ne zboji mostu, Život za mostovino da. Život sladak je dar težak! Pač marsikdo zvihra pred most; Drevi ga čez srca bridkost, Ustavlja ga život sladak. I sede, čaka vrh zemlje, Da vstavi mu srce samo I vdrto se zapre oko: Kder bil bi rad, tja rad ne gre 142 — - P6tnikov dv6m, Cesto sem premišljal sam: Kaj je potniku začeti? Cest je mnogo po vsem sveti, Kdo mi razodene: kam? Ko v dolino pot imam, Palica mi ne pomaga, V goro me zaliva sraga I nad breznom trepetam. Malo verni vi otroci! Kaj vas plaši težki pot? Meč srčnosti v umnej roci Vgladi cesto si povsod. Na sv. R6ka dan. Bog nad nami sam kraljuje, On Gospod je vseh rečij, On dobrote nam daruje, Pa nas tudi pokori; — 143 ~— Ko ljubezen božja vmira V grehe pada človek trd, Svoje srce Bog zapira, Nam pošilja naglo smrt. Osemnajststo smo pisali Ino šest in trideset, Ko smo prvič trepetali, To je zdaj devetnajst let. Takrat prvič je morila Kolera mej nami tod, Več vasij je obhodila, Koder hotel je Gospod. Sliši zopet zdaj se tudi Od bolezni kolere, Da ležijo v sili hudi Trgi, mesta, dežele, In da ta nevarna kuga, Kakor že je počil glas, Tudi spet mej nami žuga, Trka že v nektero vas. Zatorej, kristjane moji! Ki prišli ste sem na hrib, V stiski in bridkosti svoji, Pred težavo božjih šib; Danes se priporočite, Da vas vsliši sveti Rok, K njemu verni pritecite, Ki je pomočnik nadlog. — . 144 — Bila s kugo je tepena Laška zemlja nekedaj, Rim, Pjaeenca in Sezena, In nekteri trg in kraj. Sveti Rok, tačas na Laškem, Bolnim pomočnik je bil, V* oblačilu je beraškem S križem svetim jih zdravil. Dobil je bolezen kužno, Bog v težave ga je djal, On pa srce bogoslužno V božjo voljo je podal; Molil v sveti je ljubezni, Da, če kuga svet mori, Naj bo rešen iz bolezni, Kdor se njemu izroči. Kadar se je izpovedal, Kmalu je v Gospodu vmrl, Bog z nebes je nanj pogledal, Svoje mu uho odprl. Pismo so pri njem dobili, Pismo govori rekoč: Da v nevarni kužni sili Sveti Rok deli pomoč! Ker se tu svet' Rok praznuje, Zlasti na denašnji din, In ker skušnja izpričuje, Da on varuh je močan; ~ 145 Tdrej množca vas je zbrana, Ki spod druzih ste zvonov, S Polja, z Roba in Skocjana, Poleg naših farmanov. Sveti Rok nas vedno brani, Kadar bliža se vihar, Torej letos, kakor lani, Pojte radi pred oltar, Ker. še letos drugo leto Ne minilo od tačas, Kar se to poslopje sveto Popravljalo je za nas. Spomnite se, kaj se sliši, Koder kolera divja, Koliko mrtvih je v hiši: Tukaj trije, tamkaj dva; Ta obležal je na cesti, Ta, ko šel je na poljž, Oni bil mrtev na mesti, Ta še ležal ne pol dne. S tem nam Bog na znanje daje, Da njegov je ves ta svet, Da bi grešnik trepetaje K njemu se obrnil spet, Svoje duše ne pogubil, Grešno pokoril telo, Da skesan bi njega ljubil, Hudobijam dal slobd. L e v s t i k o v i zbrani spisi. —- 146 Pusti grešne vse navade, Smrt je, ko ponočni tat, Tiho k tebi se prikrade, Te ne vpraša, če si mlad. V smrt se moraš pripravljati, Bodi trden al' bolan Vender treba nč se bati, Bog vč za nas vsaki dan. Božja roka je nad nami, On, kar všeč mu je, stori, Pa se omeči s prošnjami, Zopet vsmili se ljudij. K njemu vsi se obrnimo, Ki nas tepsti je začel, Roka svetega prosimo, Da bi šibo Bog odvzel! 1S55 Udomačitev. Človek je podoba lože vinske, Ktero mož odreže, da jo presadi V goro zemlje svoje domovinske, Kder jo greje solnce, blagi dež poji. Prime se, ko nekaj časa mine, Ter zasaja nove korenine; V zemlji tujej zopet zeleni. 147 Tudi človek je usode take: Umnik se privadi vsacega sveta, Veseljak si najde veseljake, Bodi sto milj daleč, bodi si doma. Kder počije potnik vrhu zemlje, Ko slobd na pragu zopet jemlje, Solza mu v očesi zaigra. Knjižna modr6st. Po njigah samd ne prebiva modrost, Kot meseca v vodi ne bode, K i , vtrjen v brezkončnih svetov širokdst, Iz vodne te gleda posode. To znali so davno vedivi možje; Trobili so v gluha ušesa: Zatorej še zdaj smo otroci ljudje; Naš rod se naukov odtresa. Vi, ktere pri knjigah obrastel je mah, V život se vrtežni vrzite! Vas solze ne bodi ni radosti strah; Iščite, vživaje trpite! Namčn se razgrne vam zemskih Ijudij, Nesreča i sreča po sveti; Naj pametnik vas i neumnik uči, Kakd bi nam bilo živeti. I O * i 48 Uberi v poslopja i v koče si pot, Tam knjiga naukov je zlatih; A hrabro se spuščaj na sredo povsod, Boječ se ne stiskaj pri vratih! Če prddalno gledaš iz daleč blagd, Pri mnozem jednaka veljava; A kadar pomeknil si bliže okd, Razloček se velik spoznava. I kogar le knjige debele učč, Ka solnce pripeka po leti, Ka tekajo v morje iz morja vodd, Ka zvezda po noči nam sveti: Ta mdlči! — Ker on, kar pozabil očak, Nam s hripavim grlom prepeva; Zapreda v zmotnjavo se svojo bedak, Bedakom jo zopet premleva. Koledniki. Poštena vsa družina I hiša, bodi zdrava! Kolednikov se lanskih Spet lice prikazava, Ker zdaj se božičava. O Josipi, Mariji, O voli in oslički, O zvezdi trijeh kraljev, 0 božjem otročički Pojd žene, možički. Mi rajši zapojemo, Kar moškega nam sveta Ter ženskega privabi, 1 kar darov obeta V čas ndvega nam lčta. To jabelko rudeče, Na mizo položeno, Po hiši se ozira, Da bilo bi pošteno Z rokami obdarjeno. Dekle, kar več bi dala, Poprej moža bi vzela, Pri mdži mati lepa, Bogata i vesela Dojila bi i prela. Vi bddete, mladenci I Kedaj gospodovali, Na dom si dedov starih Neveste izbirali I ž njimi vekovali. iSo — Jaz vem, da si želite Mlade, krotke ženice, Ki vas bi prav ljubila, Prinesla kaj petice, S petico gladko lice. Sprijaznite se z nami, Pred jabolko hitite! Zdaj sreča je pod streho, Da je ne zamudite, Odprtih rok bodite! Žene, možaki tudi Mastito pristopajte, Sezite v žep globoko, Samo srebra jemajte I v jabolko ga dajte! Naš dar bi zemlja vaša Stotero povrnila: Od zrna po pet klasov, S klasii po tri tvorila I več bi vam rodila. Pred drugim zdaj se letom Ne bodemo kazali, Zat6reje bi radi Takoj vam hvalo dali, Kar nam ste darovali. — IS I — 0 naših se darovih Vam v srci žal ne godi, Saj smo si v rodi z vami: Vsi smo ljudje si v rodi, Kar nas po zemlji hodi. Povs6d ne sreče. Kedar očaki sivi Za mizo se zberd, Kakd je nekdaj bilo, Modrovati začnd: Kakd so sol nosili Tam od primorskih mes 1 z vinom tovorih, Ko bilo ni še cest. Drugačni so klobuki, Drugačen novec bil, I vsako stvar na sveti Ceneje si užil; A kaj bi zdaj govoril! Na sveti ne moštvi, Od kar je konec stvoril I v grob šel ta i ta. 152 — Če sčdem jaz k očaku, Boječ mu ne molčim, K besedam njega modrim Modrostno govorim. Ponuja mi kozarec, Posluša mene rad, Če tudi nesem starec, Matiizalemov brat. Možem o kmetovanji Razgovor se začne: Da z vero zemlja peša, A davki vender ne; Da baba točo vodi, Kedar zevre oblak; Da zajec v zelnik hodi A v vas neznan prosjak. Na vrsto pride tudi Imč bogatih glav, Ter da leži gospoda Brez dela, brez težav. — A ko se menim ž njimi, Kedd me vpraša zdaj, Če nesem bil še v Rimi, Na vojski ne kedaj: I kadar na veselje Priteče mladi rod, Zvenčč kozarci polni, Kot na cerkveni god, - 153 - - I struna zvonka poje, Za struno moški glas, Ter deldice vse svoje K plesanju pošlje vas. A v društvi mladem vedno Moj uk je spoštovan; Ce rečem: «Vino pijmo'>' To pijemo ves dan; Kedar želim besede, Vsi naglo obmolčč Ter iz vesele srede Neradi me dadč. Pri vseh ljudeh po sveti Povsod sem izprejet; Le ko se ženskim bližam, Na gotov idem led. Če biti hčem prijeten I streči jim želim, To vselej neokreten, Boječ izpodletim. 154 V B l e d i. Spomladi 1652. Tovariši, ladjo zibljivo odpnimo! Valovi prijazni so, jasen je zrak; Pevaje, veslaje od brega hitimo, Veselju naj srce odklene zdaj vsak! Zemljo preoblekla pomlad je zelena, I svatovski jezera breg je odet; Cerkvica, valovom na sredo vsajena, V valovih se gleda že toliko let. Tam grad na predrznem skaldvji stoluje, V hladeče jezero omaka noge, Poglčdu, ki ž njega peruti dviguje, Pod njim vrtoglave strmine grozč. Iz čolna oziramo v davne se čase, Ko zarod je hodil po zemlji krepak, Zmagaval sovražnike, davil modrase, Po skalah samdval na starost junik. Počivajo dela krepostnih junakov, Umolknila tromba je, meč ne zvenči; Vse gine, ko senca letečih oblakov, Izpolni število najlepših se dnij. A mi smo mladi še, mladost uživajmo Igra se jezero i smeje mu zrak; V naročji šaljivih valov se zibajmo, Veselju naj srce odklene zdaj vsak! Na vseh svetnikov dan. Svetniki so v svetih nebesih veseli, Na zemlji je grešnej praznujemo mi; Tam gori sladak so pokoj prejeli, Tu dolu more nas grenke skrbi. Da ne bi tukaj ljubezen cvetela, Kedd na ubogej bi zemlji prebil ? Da vinova ldza bi srca ne grela, Kakd bi človeček se kdaj veselil ? A zdaj tu okolo mize smo zbrani, Od, brata do brata vrsti se bokal, Ter vsacega pivca Bog nam ohrani, I njega, ki jagodo grozdno je bral. Na zdravje zvenknimo matere Slave, Ki njenega malo ne pol je sveta, Da vneti jej sini od iskre bi prave Podali si v zvezo dlani i srca! —«- 156 ••— A kdor si je ljubega v svesti dekleta, Se njenega zdravja opomni se zdaj! Ljubezen mladosti je sapica sveta, Prinaša na zemljo žalostno raj. Hudi ne bodo svetniki v nebesih, Ka v slavo njih trčili nesmo popred, Saj tudi njim, dokler so bili v telesih, Najbliže sta bila zemlja i svet. A vender so hrabro se vedno borili, Opešal je v dobrem le malokedd; Zato so tam gori venec dobili, A mi jim zdravijce pijemo zato Adamu se prvi kozarec izprazni! Ker vsega on bil je človeštva prvak, Ustvarjeni ded naš bogoobrazni; Mej nami podoben njemu je vsak. Ljudem je veliko preglavico stvoril, Ker v raji se ženi zmotiti je dal; A potlej se zopet je ves izpokoril, Grmovje požigal, ledino oral. Zdaj treba je Noju v zahvalo naliti, Ki vsadil je trsje, da vince rodi; Človeški zarod naučil je piti, Zatorej mu slava naj večno živi! i 5 7 A njima naj zbor se očakov bi družil! Živite očaki, modri možje, Vsi, kolikor kdo je mej vami zaslužil, I svetih očakov pobožne žene! Pozabiti bilo greh bi Mihela, Ki tehta veljavo človeških dušic: Iz roke visi mu sveta skodčla; Oznanja trgatev vinskih goric. Svetnikov, kar novega jih je zaveta, Pred vsemi da sveti Peter živi, Kateri veselije rajskega sveta Odpreti nam gotov s ključem stoji. Vrban ljubeznivi za njim je na vrsti; Kar vsadil je Noje, nam hrani Vrban; Jeseni kapljo Martin prekrsti, Zatorej vsem pivcem vinskim je znan. Iz pratike vsi žive naj svetniki, Ce god njih čeren je ali rudeč, Vsi zadnji i prednji, mali, veliki, Kar dgenj je žgal jih, sekal je meč. V presvetih nebesih zdaj so veseli, Na zemlji je grešnej praznujemo mi; Tam gori sladak so pokoj prejeli, Tu dolu more nas grenke skrbi. — 158 — Studentovska zdravijca. Zdaj veselo je živeti, Dokler še mladost nam sveti, Kri nam pleše in igra, Tana nina, tina n i! Lauda, Sion, auditores, Et imprimis professores, Kar jih svoje delo zni! Bratje modri, semkaj zbrali Zopet smo se o bokali, Da čestimo tu Boga, Tana nina, tina n i! Lauda, Sion, vinitores, Lauda fortes potatores Vsega širnega sveta! Moška je beseda taka! Kdor izpil je, naj nataka Nov kozarec do vrha, Tana nina, tina na! In salutem puellarum, Studiosis amicarum — Saj jo vsak uže ima! Skoraj bode ura bila, Po vsej zemlji nas kropila, — 159 Koder so ljudje doma, Vender nina, tina na! Vivant medici doctores, Et qui docent bonos moreš, Ker ključarji so nebi! Bodimo si, kar hočemo, Zdaj neskrbni še pojemo, Trkamo, da zvenketi: Tana nina, tina na! Vivant et juris prudentes, Omnes populi et gentes, Vsem prostora svet naj da! Zadnjo kupo natočimo, I do dna jo izvrnimo, Doteknimo se nohti, Tana nina, tina n i! In salutem collegarum, In perniciem philistarum, Amen, amen vekomi! Slovenskim svatom z dopisom poslane zdravijce. Družba slovenska izbrana veselo V svatovski praznik denašnjega dne! Srce mi rado peruti razpelo, K vam preletelo bi z mano gore. Vitke peruti le ptiču so dane, In prepovedal mi skopi je čas, Da bi iz bele ropotal Ljubljane Z vdzom gorečim v Konjice do vas. Svate zatorej iz daleč pozdravljam, Sreče obilo vsem vkupe želim; V duhi k družini se vašej prestavljam, V duhi za mizo mej vami sedim. Ženin, ti prvi poprimi kozarec, Rujnega vinca do vrha nalij! Prvi naj tebi zazvenkne udarec, Tvoja nocoj se ženitev slavi. A ko se nesi naživel mladosti, Ž njo se razstati si vender dolžan; Upe vse tvoje in leta prostosti V jamo pokopal denašnji je din. Teči so nove ti ure začele, Ti si pretrgal vse stare vezi; S prstenom davi so v cerkvi objele Druge te spone in druge skrbi. Sklenen do smrti si z deklico sladko, Ona je speta do smrti s tebdj; Bog ti daj cesto po ravnem in gladko, Ki si nastopil jo, Kanko, nocoj.' — ,61 — Vida nevesta in svatom kraljica! Kupico primi z bogato roko; Pila se tebi zdaj bode zdravijca, Slava se tvoja spominala ž njd! Trudil se stvarnik in delal ves teden, Predno je z dušo navdehnil moža; Žilav se mož je dozdeval nevreden V krotko začelje mu vsega sveta. V trdno zato je položil ga spanje, V tihej dremdti mu rebro otel, Z roko mogočno ponovil zidanje, Žensko teld je obraziti jel. Kidar li ona je bila vzbujena, Prvi nedeljo je sam praznoval. — Venec je svetu vesoljnemu žena, Bog se izmislit' ne lepšega znal. Rekel je: »Mož te v družico objame, Cveti mu v radost na zemeljskih tleh ; Šibka opiraj o njega se rame, K njemu te veži plakanje in smeh!» «Sine mu bodeš junake rodila, Deklice, — zvezde nad vrhom gore, Njemu pokorna, le njega ljubila, Dokler ti bode gibalo sreč.» — — i6a — Zopet si prazne kozarce nalijte! V zdravje se pilo zdaj bode možu, Ki ste izbrali ga, ker ga častite, Veslo mu tega podali godit. Mizi, ki slavna za njo je družina, Godcem in plesu je on gospodar: Trkamo tebi, Andrej starejšimi, Svetlemu dnevi pošteni glavar! Kapljice stare si zdaj odberimo, Pride pobožna zdravijca na dan! Jedva na zemlji se v joki rodimo, Raj se v prihodnji obeta nam stan. Oča nebeški nas prime v otroke, Čuje nad nami, svari in preti; Večnih besed nam pošilja proroke, Streči nas modrim pastiijem veli. Notranjim ranam, boleznim odkritim Lečiti ima njih roka oblast: Pijmo duhovnim z veseljem očitim, In poklonimo Bogii se na čast! Vzdignite vi zdaj možaki se čvrsti, Ki izkušali ste, kakšen je svet, Mnogo zaroda imeli pri krsti, Znanci bogatih in jalovih let! K mdžem stopite ženice izveste, Matere drage cvetočih otrok ! Bile dekleta ste, bile neveste, Zdaj gospodinje, ohrani vas Bog! Svatov še čaka najlepša zdravijca, Tvoja zdravijca, ti srečna mladost! Tebi prijazna in vedra so lica, V smehi se ž njimi igra veselost. Srce v nasladi neznanej ti plava, Ogenj iz bistrih pogledov gori; Raj neoskrunjen je tebi narava: Blagor ti, jutro zdaj tvojih je dnij Žalost jedina globoko te speče, Ako v očeh se ujame oko, Kri ti po žilah nemirneje teče, Veko od solz je po sili rosno Kadar ti bodo ti dnevi zbežali, Klicala rada bi spet jih nazaj; Tudi nam starim so z neba sijali, Šli so, ne vemo, kakd ni kedaj. Mladci, zatorej se zdaj veselite! Brenknite s kupo dekliško popred, K ustom rudečim kozarce nagnite: Živi naroda slovenskega cvet I Bodi še godcev krdelo nam zdravo, Ki se napenjajo, drgnejo les, Iznad srditih obrazov krvavo Z mokrim očesom nas gledajo vmes! Godec na plesi vrti in obrača, Kakor se zdi mu, človeško peto: Kadar upeha teptanje plesača, Smešnice, šale iz ust mu gredd. Živi, kar cvili in drgne in piha! Živele gosli, trobenta in bas! Živi za basom Velenjski Stariha,' Ž njim godrnjaje pri peči na glas. H koncu vrnite še meni zdravijco, Dovolj sem časa le jaz jih vrstil; Polno posodo vzemite v desnico, Da bi na slavo mi vsak jo izpil! Letom se naglo umikajo leta, Dan porodi se iz prejšnjega dne; Venec nevesto nocoj še opleta, Prazne si jutri počeše lase.