To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Na pergamentu trde besede hreščijo kakor kosti mrtvecev. —
Kdo je klesal te besede v trdi pergament?
O, bratje, mi smo jih klesali,
v poslednji uri vam smo jih poslali,
na kraških tleh smo dlete zagozdili,
iz trdih skal besede vlili,
iz naših src smo vdihnili jim zvok bolesti! —
Ta pergament, ta trdi ukaz pradavnih duhov! —
Ali vas strah ni teh trdih kosti, neizgorelih,
nepreperelih strasti domačih bogov?
Ko zvijate list pred seboj:
ne čutite v njem zledenele krvi rezkih besed,
ali ne čujete trdega zvoka brez rim,
ki brije in rije do vašega mozga!? —
Zemlja bo slišala te zvoke globin,
ker je pisala, ker je klesala sama iz sebe.
Leden je zdaj njen obraz, kakor da mrtva je,
ali glej: v dnu globin vsa razprostrta je,
duhovi v nji stiskajo bratske roke,
zarje že slutijo pesem podzemeljsko ...
Bratje!
In vi!
Vi niste pripravljeni!
Ali ne čujete trdega pisma?
Molče
sklonite roke!
V pesti srce,
v srcu vaš Dom! —
