Pojdi na vsebino

Pesem primorskih emigrantov

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesem primorskih emigrantov
Drago Bajc
Spisano: 1933
Viri: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 290.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ko kaplje bežimo od dneva do dneva,
v potoke se zbiramo, v reke široke
in zbogom naš vedno glasneje odmeva,
ko z morja k obali iztezamo roke.

Iščemo dela mi delavci črni,
iščemo kruha mi brezdomovinci,
gluhi za klic smo: »Vrni se, vrni.«
Iščemo sreče krepki Tolminci,
mehki Vipavci in Kraševci, Brici,
težko po sončni nam je Gorici. —

V rudnikih, farmah nam teče  življenje
mesimo kruh tam, za ženo, otroke,
kvas nam ljubezen, sol nam trpljenje,
večno se gibljejo trudne nam roke.

Misel le ena je varuh med nami
vsa za plačilo trpljenju, bolesti.
»Žena in dom naš, za morjem, gorami,
še se povrnemo k tebi, mi zvesti ...«

»Drago Bajc (1904–1928), študent prava na padovanski univerzi, sodelavec organizacije TIGR, ki je delovala proti italijanstvu na Primorskem. Besedilo je nastalo na slovenskem ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji. Med NOB se je razširjalo s tiskom: Naši pesniki novemu rodu, 1943 in primorska izdaja Slovenskega poročevalca, leto 5, št. 2, 29. 2. 1944, str 14. Dva tipkopisna prepisa hrani IZDG, 280 a V 3 in XXIII/fasc. III.« (Paternu 1987: 290)