Pesem primorskih emigrantov
Videz
Pesem primorskih emigrantov Drago Bajc |
|
Ko kaplje bežimo od dneva do dneva,
v potoke se zbiramo, v reke široke
in zbogom naš vedno glasneje odmeva,
ko z morja k obali iztezamo roke.
Iščemo dela mi delavci črni,
iščemo kruha mi brezdomovinci,
gluhi za klic smo: »Vrni se, vrni.«
Iščemo sreče krepki Tolminci,
mehki Vipavci in Kraševci, Brici,
težko po sončni nam je Gorici. —
V rudnikih, farmah nam teče življenje
mesimo kruh tam, za ženo, otroke,
kvas nam ljubezen, sol nam trpljenje,
večno se gibljejo trudne nam roke.
Misel le ena je varuh med nami
vsa za plačilo trpljenju, bolesti.
»Žena in dom naš, za morjem, gorami,
še se povrnemo k tebi, mi zvesti ...«
»Drago Bajc (1904–1928), študent prava na padovanski univerzi, sodelavec organizacije TIGR, ki je delovala proti italijanstvu na Primorskem. Besedilo je nastalo na slovenskem ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji. Med NOB se je razširjalo s tiskom: Naši pesniki novemu rodu, 1943 in primorska izdaja Slovenskega poročevalca, leto 5, št. 2, 29. 2. 1944, str 14. Dva tipkopisna prepisa hrani IZDG, 280 a V 3 in XXIII/fasc. III.« (Paternu 1987: 290)