Pesem poje o njej

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pesem poje o njej
Ogenj do zadnjega diha
Neža Maurer
Ustavi me
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Naj diham svoj zrak.
Naj grem po svoji cesti.
Nikomur ni treba
iti z menoj.
Naj bo razgled
v vse štiri smeri
in še v peto.

Če me ljubiš,
če sploh veš,
kaj je ljubezen,
če sploh si-
ne preizkušaj me,
ne muči me
zavoljo neke prihodnje sreče,
ko nihče ne ve,
kakšna bo.

Umreti.
Večer je.
Ogenj umira na polju
in človek je sklonjen ob njem.
V mesečini se nadzira moja gora.
Moja mladost,
moje tekanje in padanje
in droben fant
mojih otroških let -
osiveli fant mojih otroških let.
Umiranje.

Bežim.
Bežim od minevanja,
bežim od trpljenja,
bežim od sumničenja,
bežim od laži.
Bežim,
dokler sem šibka,
dokler padam.
Ko me noge spet trdno nesejo,
obstanem
in se obrnem.
Vračam se k sebi.
Oni pod zemljo ne vedo nič.
torej jih ni.

Kaj je to - bili so?
Bil je otrok.
Bil je mož.
Bila je ljubezen.
Zdaj poje pesem o njej,
o njej in o vrtnici.
Pesem je.
Drugega ni.
Pesem
in zrak
in cesta.
Cesta za moje želje,
za moje veselje,
za moj mir,
za mojo žalost,
za mojo samoto.
Cesta
za moje življenje.








Biti ogenj -
do zadnjega zublja,
do zadnje iskre,
do zadnjega diha!