Pesem po toči

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pesem po toči
Valentin Stanič
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> Oh! mi smo danas žalostni Na naše ljubo polje šli: Mi revni točimo solze, In gremo zgodaj h' domu že!

Veselo žetvo drugih let Z' jokanjam mormo dans začet. In precaj dela konc se stri, Zakaj oh! malo spravmo mi.

Gospoda roko čutmo mi, Perdelki so pod zemljo šli, Nar lepši klasje je pozlo! Od toče že omlateno.

Poglejmo tle, poglejmo tam, Oh! malo je ostalo nam! O Bog! nesreča nas mori, Kjer ljubga kruha dosti ni.

»O Bog! se vpije tam in tle, O Bog! nesreča grozna je, Bog milosti na nas poglej! Kje bo pak seme zanaprej!

»O Bog! kaj se z' družino stri, Kir bo jokala v lakoti; Meso, kosti mi to razje, Vtopi se skoraj mi serce!

Otroci točijo solze: »»Oh oče! daj nam kruha še!«« In z' jokam se obernem preč! In zdihnem: Oh! ga nimam več!

O Bog! to peče, to boli! Oh! kaj se zanaprej pa stri O Bog! pred tem mi groza je!, Zdihuje on in toč' solze.

Pravično Bog! zdihvanje je; Al očno imaš ti serce! Ti si naš oče! ti o Bog! Ti sam boš rešil iz nadlog!

Na čudno vižo si že ti, Pomagal nam, k' smo v revi bli! Zamor'š nas h' lejtu zveselit; Naš vup ma samo v' tebi bit

Le na-nj naj bo zavupanje! Vse, kar on dela dobro je! Ak lih težava nas mori, Saj svojih on ne zapusti!

Obilnost dal je večkrat že, Al merzlo 'meli smo serce. Dobrote smo vživali mi Al strili nismo, kar vuči.

Scer se je v' božji tempel šlo; Serce per Bogu pak ni blo, Molili smo le z' ustami, Od njega dalč smo z' sercam bli.

Joj! ta al uni se ni zbal, Je h' božji mizi se podal, In grehu vdano vse serce Gospoda vživat' zvupa se!

Mi smo poznali več ljudi, K' so v' naši vasi revni bli: So bli bolniki tam in tle; Pa merzlo 'meli smo serce.

'Mel' so bogatci dost reči, Al kakor rob so terdi bli, Kjer ni njih lakomno serce Čutilo vboziga vpetje!

Spoznati mormo to sami, V sramoti, in objokani! H' Bogu zdihnimo, de bi spet Nas otel v' svojo gnado vzet!

Na nas Bog ima svoj pogled! Pa varmo se, grešiti spet. Čemo žertje in greh pustit; Živlenje more sveto bit!

Mi oč'mo dobri, brumni bit, De bomo mogli zaslušit 'No bolši leto zanaprej; O deb' ga vredni bli vselej!