To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Že kopne so naše rebri prisojne,
na Kozjaku solnči Sveti Urbán
se ves nedeljski in tih in veder:
ogrel je topli pomladni ga dan.
Pojo po vinogradih si kopači,
po laporju suhem krevlji zvene,
zbudili svetnika so zvoki pojoči,
ki kakor zelenje vro iz zemljé.
Posluša: to pesmi so o trgatvi,
ko lep jesenski dan bo, zlat — —:
dozorelo že grozdje je, glej, po trsju,
veselo v gorice pripeli so brat.
In sije oktobersko solnce gorko ...
in že med holmi se mrači:
domov spet odpravljajo se birači:
šc krepko povežejo polne kadi.
Že škripljejo težki vozovi po klancu,
v mrak izgublja se zadnji vrisk prek slemen —
Kam vse je izginilo? ... Tiho smehljaje
svetnik zadremlje v svoj lepi sen ... —
In greje razkošno si hrbet na solncu
in srka v sebe žar njegov:
da grozdju zorečemu, žarkemu vinu
ga v solnčen dal bo blagoslov!
