Pojdi na vsebino

Pesem o Lepi Vidi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesem o Lepi Vidi
Arkadij Videmšek
Izdano: Savinja let. 1, št. 2, 1914
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pučno tja v daljino temno
ocean šumi
a ob njem mi lepa Vida
žalostna stoji.

Čaka, čaka, dolgo čaka
toda vse zaman,
v svoji žalosti obupno
vpraša ocean:

»Morje večno, ti skrivnosti
vse na svetu veš,
ali lahko, kje moj ljubi
zdaj le je, poveš.

Včeraj je še spal pri meni
dragec – ženim, moj
in dejal, da pome z barko
prišel bo nocoj.« 

Pa priplesal je čez morje
vetrček lahak.
jadral na perutih svilnih
skoz večerni zrak.

In priplesal je do Vide
ter ji šepetal:
»Nič ne čakaj lepa Vida
zadnjič je pri Tebi spal.«

Zašumela je vzkipelo –
– pljuskni ocean –
in nič več ni lepe Vide
videl beli dan.