Pojdi na vsebino

Pesem kandelabra

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesem kandelabra
Ivo Brnčić
Izdano: Književnost 4/2 (1934), 106-107
Viri: dLib 4
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Jaz sem neznan in sam in bijem se vso noč s temò,
ko bel stražar na voglu čakam, kdaj bo prišel dan.
Po teh mrakobnih cestah še nikdar ni nič prišlò,
pa vendar tiho ruje, čutim, pod zemljó vulkan.

Vsi mimo mene spó: tat, gizdalin, brezdomec,
obupanec, ki temno misel plete kakor vrv,
blodnica in bankir, poet in brotlolomec –,
a jaz edini vem: vse hiše je že zglodal črv.

Ponoči mesto se ko gobavec razgalja.
Skoz stene vidim, da zgolj eno je resnica:
dekle brez krova, glad v kleteh, izžeta lica –
in da sta laž orkester in svilena halja.

Tako stojim, ko up bodočih dni svetló gorim.
In ko po ulicah krivico sejejo ljudje
in jim strupeno seme v temno, težko klasje gre –
jaz vidim: iz palač ko črn pes se plazi dim.