Pesem kandelabra

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pesem kandelabra
Ivo Brnčić
Izdano: Književnost 4/2 (1934), 106-107
Viri: dLib 4
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Jaz sem neznan in sam in bijem se vso noč s temò,
ko bel stražar na voglu čakam, kdaj bo prišel dan.
Po teh mrakobnih cestah še nikdar ni nič prišlò,
pa vendar tiho ruje, čutim, pod zemljó vulkan.

Vsi mimo mene spó: tat, gizdalin, brezdomec,
obupanec, ki temno misel plete kakor vrv,
blodnica in bankir, poet in brotlolomec –,
a jaz edini vem: vse hiše je že zglodal črv.

Ponoči mesto se ko gobavec razgalja.
Skoz stene vidim, da zgolj eno je resnica:
dekle brez krova, glad v kleteh, izžeta lica –
in da sta laž orkester in svilena halja.

Tako stojim, ko up bodočih dni svetló gorim.
In ko po ulicah krivico sejejo ljudje
in jim strupeno seme v temno, težko klasje gre –
jaz vidim: iz palač ko črn pes se plazi dim.