Pojdi na vsebino

Pesem iz noči

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesem iz noči
Rudolf Rojc
Izdano: Književnost 9/2 (1934), 298-304, 341-347
Viri: dLib 9, dLib 10
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Sem brez misli. Gledam skozi okno ...
Iz noči žde vame razsvetljena okna treh fabrik,
ko zastave nad grobovi dim se vije iz kaminov.

Mesec plove nad oblaki, črne sence padajo na zemljo,
sence mečejo oblaki, temne sence rišejo zidovi.
Sanjam ... Tiho, mirno vse je okrog mene, samo stroji motijo tišino nočno.

Vidim v fabrike skozi stene, čutim bol, ki jo trpe sodrugi,
drgetam pred črno senco, ki v srce mi sega z roko črno.
Bratje, sestre, o ne dajte, da poseže v srca vaša ...

Zvon nekoč se bo razmajal, zvok pregnal bo vseh vetrov valove.
Sredi cest brezkončnih, sredi nepreglednih mas ogromna misel
iz krvi bo v kri se zlila, rasla, plamenela, klicala, kipela ...
Rodil se bo on (čas), ki bo človeka človeku skoval.