Pesem dvoglavega orla

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesem dvoglavega orla.
Joža Lovrenčič
Izdano: Ilustrirani glasnik 2/3 (1915)
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Videl sem oblak — izobličil se je v dvoglavega orla,
razmahnil peruti in se nesel nad naše planine;
oči so žarele strele,
njegov glas je bil grom
in je sipal ogorčenja svete besede v nižine:

— Naš dom
ob Adriji sinji, ki Soča ji poje pesmi goriške
dežele,
ob Savi, ki Triglav — vtelešen ponos naš —
jo gleda,
ob Dravi, ki jo iz davnine pozdravlja naša
beseda,
jaz vladam in čujem!
Zahrbtno-kovarno
našemu nebu si vtisniti hotel zvezdo peterožarno,
da s štiriindvajsetim majem
bi zasvetila tem krajem — —
Ob Soči iz verolomnih umazanih rok jo izkljujem
in jo ponesem z navdušenjem svojih armad
nad Pad;
tam povem pred polstoletjem zmagonosno padlim
junakom:

Uničen sovražnik je lakom,
za oholost, zahrbtnost je kaznovan.
Mir vam, nad domovino je nov, velik jasen
dan! — —

Videl sem dvoglavega orla, v žaru ognja sta
mu peruti blesteli
in pesem src, ki pod njima so bila, šumeli:
čez meje, čez meje,
po lavorike, po nove, po sveže, po slavne trofeje!