Pesem Hribolazcev

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesem Hribolazcev
Anton Medved
Izdano: Planinski vestnik 25. junija 1898, leto 4, štev. 6, str. 91-92
Viri: dLib 6
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Dan jasen. Smeje se nebo
Na zemeljske prostore.
O nam ne da miru srce,
Le urno palice v roke,
Pa hajdimo na gore!

Kako je lep slovenski svet
Z dolinami, z gorami!
Le stopajmo ponosno tod,
Tod, koder stopal je naš rod
Stoletja že pred nami.

Šumi zdaj Sava mimo nas,
Zdaj Bistrica, zdaj Kokra,
Pozdravlja zdaj nas Drave tir,
Zdaj Krke, zdaj Savine vir,
Zdaj Kolpe straža mokra.

Tam vabi nas cvetičen holm,
Tam gora s strmim bregom;
Nad srebrom jezernih zrkal
Pa dviga se mogočni kralj
Triglav, ovenčan s snegom.

Na levo ali desno stran,
Poglejmo kamorkoli,
Lepota priča naših tal:
Naš ded si dom je tak izbral,
Kot bister duh ga voli.

In mi čepeli bi doma?
Doma naj ždi, kdor morem
Po žilah vre nam zdrava kri,
Nad nami solnce se žari,
O hajdimo na gore!

Z razgledom divnim bo naš trud
Obiloma obdarjen.
Saj vabi nas planinski svet,
Naj pridemo ga bližje zret —
čemu je pač ustvarjen.

Ne straši nas težavna pot,
Vse krepka volja zmore.
Kako je lep slovenski svet,
Od zgoraj pojdimo ga zret,
O pojdimo na gore!

Anton Medved.