Pesem (Tomaž Šalamun)
| ← Ajda | Pesem Sončni voz Tomaž Šalamun |
Villa dei Pini → |
| |||||||
Pesem
Kje sem?
Kje stojijo moje vislice?
Zakaj imam zrnate oči?
Mesto ti bo sledilo.
Krokodil mi baše telo v jezik.
Kak smisel je ostati brez
žalosti sredi umetnih ognjev?
Bruham, ker nimam nič več
žalosti. Nič se ne
spočijem. Ne
božam tvojega telesca, Metka.
Daleč si in jezik je blizu.
Jé me v čredi.
Name se vali kot Hanibal s svojimi osli,
slone sem že preveč poudarjal,
upam, da je imel tudi osle.
Moja poezija že zdavnaj ni več
verodostojna.
Od samega žarenja gnije.