Peričnik

Peričnik. Porojen v zibelki sneženi, Razbije od silno skalovje Povit na odeji ledeni, Pod salpom se tvoje valovje. Znad solučno visoke planine preičnik razbit in razpršen Svobodno hitiš čez brežine: Svobodni tvoj tek ti je kršen:

 Preičnik, svobodni sin                            Preičnik, svobodnih planin
 Svobodnih planin!                                 Uničeni sin!

Glej, solnčna ljubezen rodila. Ko strt si od silnega boja, In rosa nebeška pojila Umiri pot burna se tvoja, Srebrne je tvoje valove In tja kaj šumijo valovi, Sneženih ledenikov sinove: Kjer mrzli se morski se mrzli grobovi:

  Preičnik, svobodni sin                           V gobovih morskih globin
 Svobodnih planin!                                 Svoboden boš sin.

Svobodno kipiš črez prepade, Peričnik, s teboj po prostosti Svobodno čez skalnate sklade Srce koprni nam v mladosti, Kipi in vrši tvoja pena, Dokler nam vse sanje svobode Da trese pod tabo se stena: Razbije skalovje usode,

  Preičnik, svobodni sin                           In človek,ubogi trpin
  Svobodnih planin!                                Bridkosti je sin.

                       Šele ko bo reka življenja 
                       Brez hrupa in brez koprnenja
                       Šumljaje nam tekla do groba,
                          Takrat šele človek trpin
                          Svoboden bo sin.