Pergrin in morska deklica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pergrin in morska deklica
Spisano: Janja Vovk in Maja Milavec
Izdano: 118760704
Viri: 118760704
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


PERGRIN IN MORSKA DEKLICA ilustrirala Jelka Godec Schmidt

 Nekoč je živel ribič, ki mu je bilo ime Pergrin. Dan za dnem je hodil na odprto morje, nastavljal je mreže in lovil. A ujel je le malo. Zdelo se je, kot da ga je sreča zapustila.
 Nekega dne je veslal posebno daleč. Zaslišal je petje, nežen glas, in zagledal prelepo morsko deklico. Sedela je na skali, razčesavala si je lase in pela. Ni ga opazila.
 Pergrin je tiho zaveslal za njen hrbet, zgrabil jo je čez pas in jo potegnil v čoln. Morska deklica pa se je prestrašila in zajokala:
 »Spusti me, ribič! Kaj boš z mano? Morje je moj dom!«v
 A Pergrin -- kot da je ne sliši. Že tako dolgo ni ujel ničesar. Naj zdaj še to, kar je našel, kar takoj izpusti?!
 »Spusti me, ribič!« je prosila morska deklica. »Morje je moj dom! Spusti me! Bogato te poplačam.«
 To je Pergrina omehčalo.Vrgel jo je v morje in čakal, da bo nalovila polno mrežo rib. A deklica je izginila in mreža je ostala prazna.
 »Le zakaj sem ji verjel?« se je sam nase jezil Pergrin. »Ušla mi je, nič mi ni dala.«


 Že naslednjega dne pa se je morska deklica spet znašla ob njegovem čolnu. Pogledala je iz vode in zaklicala s pretečim glasom:
 »Pergrin! Pergrin! Pergrin! Dvigni svoje mreže! Dvigni svoje mreže! Dvigni svoje mreže!«
 Pokazala je na oblake, ki so se nabirali v daljavi, in se spet potopila. Pergrin je dvignil svoje mreže in veslal, kolikor hitro je mogel. Ko se je njegov čoln dotaknil obale, se je na morju razbesnela strašna nevihta. Dvakrat devet ribičev je odnesla s seboj, Pergrin pa je ostal živ in zdrav.
 Zdaj je vedel, kaj mu je morska deklica dala. Ni mu dala polne mreže rib. Ni mu dala zaklada z morskega dna. Dala mu je življenje.

Valižanska ljudska