Pazite ljubi bratje Slovenci!

Pazite ljubi bratje Slovenci! Rotar

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 45 (8.11.1848)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Iz Štajarskiga.

Gospod Smrekar, ki ste ga sami Slovenci v Sevenci (Lichtenwald) poslanca za Dunajski deržavni zbor izvolili, je v seji 14. kozoperska tega léta tirjal, de imajo Dunajčani neprenehama in terdno z Madžarji sklenjeni biti. Po takim bi se mogli po njegovih mislih in željah Madžari v puntarskim djanji proti milimu ustavnimu Cesarju, in proti banu gosp. Jelačiču, kteri za obderžanje avstrijanskiga cesarstva tudi v pridu vsih Slovencov terdno dela, podpirati ‒ ! ‒

Ali je gosp. Smrekar te izdajavske, upanju SIovencov nasprotne besede po duhu in po željah svojih voljivcov govoril? ‒ O, ne bo dal! ‒ Slovenci, v kterih imenu on govorí, niso Madžaroni, ne Nemškutarji, tudi ne Lahuni; oni so serčni in zvesti Slovenci, goreči za narod in za domovino, vneti za Avstrijanskiga ustavniga Cesarja Ferdinanda I.

Žalostno je, de ti Slovenci nič od pregrejšnjiga govorjenja tega poslanca ne vedó, kér tacih listov v roke ne dobijo, de bi se prepričali, kakošniga možá de so izbrali in na Dunaj poslali. Ali bi pač dobro bilo, ko bi slovenske novine imeli, v kterih bi se besede brale, ktere v zbornici poslanci govoré, de bi bolj na tanjko vidili, kako se naši poslanci v Beču obnašajo, ali nam po volji ravnajo, ali ne.

Jez mislim, de bi potreba bilo, de bi voljivci gosp. Smrekarja, kér čez mejo narodnih naročil govorí in dela, iz deržavniga zbora nazaj poklicali in ga odstavili, na mesto njega pa druziga, Slovencam zvestiga poslanca izvolili. Sluga, ki svojimu gospodarju v roke ne dela, bo od hiše izgnan; ki ga je najel, ima tudi pravico, ga pognati.

Ljubi voljivci! zastopite me, vzemite si v serce te besede, ktere pridejo iz serca rodoljubiga Slovenca in prijatla vsih pravih Slovencov.

Tudi gospod Gajer na Dolenskim v Mirni izvoljeni poslanec, je od nog do glave nemškutar in madžaron, in kot zvest prijatel gosp. Smrekarja, tudi ni poročnik svojih voljivcov. Ta gospod Gajer, ki vé v svoji štacuni kmetam za en krajcar veliko govoriti, v deržavnim zboru na Dunaju še ni ene besedice pregovoril, ako ravno vsaki mesec 100 goldinarjev v srebru vleče. ‒

Ljubi voljivci, pokličite ga domú, odstavite ga, če vam je ljuba vaša domovína, vaša rodovina, v kteri so tudi naši ljubi sosedje Horvatje zapopadeni, ki se zdaj za vès slovenski rod, za pravico, za ustavno Avstrijo, za našiga miliga ustavniga Cesarja Ferdinanda I. vojskujejo.

Možjé, po domače vkupej stopimo, za domovíno in za narodne rečí se potegnímo, pazljivi bodímo, de nas lastni rojaki ne prodajo ‒ časi so čudni in težavni za nas Slovence. Resnično vam povém, mi si bomo slabo postlali, in prepôzno se bomo kesali, ako ne bomo svojih sovražnikov, kteri se nam sladkajo, spoznali in jih neškodljive storili. ‒

Rotar.