Pastirček (Josip Vandot)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pastirček
Josip Vandot
Izdano: leta 1902 v reviji Dom in svet
Viri: Josip Vandot: Pastirček
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



In razplamtele so se iskre,
in plamen je vzkipel od tal,
in dim modrikasti se dvignil
s poljane širne pod nebo:
Tako iz srca pod oblačke
sanjava misel dviga se . . .

Pastirček bled ob ognju živem
podprl z roko je glavo trudno,
in za modrikastim je dimom
oko mu zrlo do višin.

"Kam dvigaš se tako počasi,
dim lepi, dim modrikasti?
Ah, morda greš mi radosten
k planini resnotihi v vas?
Ah, morda speješ do meglic,
ki s krilci ti srebrnimi z višine namigavajo? —

Dim lepi, dim modrikasti,
ko boš priplaval do meglic,
pa bodo te povpraševale:
Kaj je pastirček bled tako? —
A ti pa reci jim samo,
da prosi jih pastirček bledi,
naj kmalu, kmalu za goro
zagrnejo s tančico belo
mu solnca radostni obraz! —

In potlej bo s smehljajem mehkim
z višin stopila lahka noč,
in potlej bo pastirček bledi
na njenih prsih skril obraz,
in potlej bo na prsih njenih
potožil solzo žalostno . . .

In lahka noč vam v jutru bo
vse na planini razodela,
zakaj je snoči njene prsi
zapekla solza žalostna ..."

In dim modrikasti se dvigal
je tiho do meglic srebrnih, za njim pa dolgo, dolgo zrlo
pastirčku rosno je oko . . .