Partizanovo slovo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Večer je. V breze veter se zaganja,

tovariši so že odšli naprej,

sama sva sredi teh samotnih vej.


Z menoj, dekle, si žalost vso nosila,

ah, kdo bo nosil žalost zdaj...

Z menoj si boli in radost delila,

ah kdo, kdo jih delil bo zzaj?


Še dosti, dosti bi povedal,

a vse besede v prsih mro.

Samo še to: da rad pogledal

poslednjič v tvoje bi oko.


A zdaj odidi, pojdi zdaj domov,

žrtvuj se in ne straši se grobov,

če vrnem, vrnem se, ko svet bo nov!