Papir
| Jurček in Packarija (Papir) Mateja Reba |
| |||||||||||
»Še ni kosila?« je slabe volje vprašal Berti, ko sta se z jurčkom vrnila iz trgovine. »Čez pol urice bo,« je rekla Mici. »Če si lačen, vzemi jabolko!« Berti se je skremžil. »Kaj naj počnem te pol urice?« »Pojdita se igrat,« je predlagala Mici. »Jurčku lahko pokažeš,da znaš narediti letalo iz papirja. Česa takega najbrž še ni videl!« »Sem,« je pritrdil jurček in z Bertijem sta šla na dvorišče. Berti je prinesel velik kup starih časopisov in škarje. »Čisto preprosto je,« je razlagal Jurčku. »Takole prepogneš, takole, tule odrežeš. Kmalu se je tudi Jurček naučil delati letala in naredila sta jih cel kup. Berti je zlezel na hruško in jih začel metati v zrak. Letela so čudovito letela in kmalu je bil travnik pred hišo poln letal. »Kosilo!« je tedaj zaklicala Mici. Berti je spustil še zadnje letalo in hotel steči v hišo. Jurček ga je ustavil. »Najprej morava pospraviti za seboj!« »Uh, pozabil sem, kako natančen si!« je rekel Berti slabe volje. Pobral je nekaj letal in jih hotel vreči v smetnjak. »Ne!« je rekel Jurček. »Prinesi kartonsko škatlo, ki sva jo dobila v trgovini«. Tale Jurček je velikanska sitnoba, je pomislil Berti, pa je vseeno prinesel škatlo. Vanjo sta pobrala vse papirje, potem jo je Berti hotel vreči v smeti. .»Papir ne spada v smetnjak,« ga je podučil jurček. »Zakaj ne?" je hotel vedeti Berti. »Star papir pri nas v Zeleni deželi zbiramo!« »Je kakšna nova moda pri vas?« je zafrkljivo vprašal Berti. Jurčka je imel v hipu prek glave, samo sitnaril je! »Lahko bi rekli, da. Ali veš iz česa delajo papir?« je vprašal Jurček prijazno. »Iz dreves, se mi zdi! Ampak prepričan pa nisem,« je odvrnil Berti. »Prav imaš, iz dreves oziroma iz lesa ga delajo. Lahko pa ga naredijo tudi iz starega papirja. Več starega papirja ko zberemo, manj dreves je treba posekati. Vse stare časopise, revije, kartonske škatle, papirnate vrečke, stare zvezke, še celo takšnale papirnata letala je bolje zbrati in oddati v zabojnik za star papir. Iz starega papirja,potem v tovarni naredijo, novega. Vsako leto prihranimo v Zeleni deželi za velik gozd dreves, ker starega papirja ne zavržemo!« »Spet delo,« je zavzdihnil Berti. »Daj no, nikar ne stokaj, tako hudo pa spet ni! Postavi si nekam takšnole kartonsko škatlo in meči vanjo star papir. Videl boš, kakšen kup se ga bo nabralo. In ko boš šel na sprehod v gozd, si boš lahko rekel: Tole drevo sem jaz ohranil, ker nisem metal papirja v smetnjak!« je dejal Jurček. »Bom imel potem svoja drevesa?« je bil radoveden Berti. »Tako nekako,« je pritrdil Jurček. Berti se je zamislil. Vzel je kartonsko škatlo in jo, postavil v kot kuhinje, kjer ni bila nikomur napoti. »Mami, od danes naprej bomo ves star papir, ki ga ne potrebujemo več, metali v tole škatlo. Ko bo polna, jo bomo izpraznili v zabojnik za star papir, tam na križišču. Saj se spomniš, kako smo se smejali, ko so ga pripeljali iz Zelene dežele? Z Jurčkom bova odslej imela svoja drevesa!« Mici ni razumela. »Z zbiranjem starega papirja ohranimo drevesa,« je pojasnil Jurček. »Za pet tisoč zvezkov potrebujemo tri tone in pol lesne mase. Te zvezke bi prav tako lahko naredili iz tone in pol starega papirja!« »Potem se res splača,« je pritrdila Mici. »Veliko dreves bi lahko ohranili. Tako rada imam drevje!« »Ne prihranimo le pri drevesih. Če bi vsi mali Packoni v šoli uporabljali zvezke iz starega papirja, bi na leto prihranili majhen gozd dreves in toliko vode, kolikor je vsako leto porabi majhno mesto,« je povedal Jurček. »Pravzaprav z zbiranjem papirja res ni tako veliko dela,« je dejal Berti.