Palladio
| Palladio Table Tomaž Šalamun |
| |||||||
Ob vodovju, z belo žreco, rase moje truplo
mame. Leni hočejo v peč, anzi, tja so se že
polegli. Med se dela ob vodi v hribih. Štorklje
se redijo. Cvrči torej znotraj ali samo zunaj?
Ali odplezajo, ki so se zrasli? Šop odriva
meso. Belim gre toča ur. Umolknjeni
zgodovinar sem, ki si nikoli ni dovolil
več kot štreglati lase. To je Ficinova magma.
Pico je bil pregrob. Palladio, Palladio,
sonce si lepil z jezikom, ki si ga zmogel.
Več zvezd si videl skozi rokav. In dimniki,
vneti, prislonjeni ob nebeške steze,
se niso pregreli. Tebe je stolklo zeleno.
Ti si dihal s svojo milijardo psov.