Palladio

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Palladio
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ob vodovju, z belo žreco, rase moje truplo
mame. Leni hočejo v peč, anzi, tja so se že
polegli. Med se dela ob vodi v hribih. Štorklje
se redijo. Cvrči torej znotraj ali samo zunaj?
Ali odplezajo, ki so se zrasli? Šop odriva
meso. Belim gre toča ur. Umolknjeni
zgodovinar sem, ki si nikoli ni dovolil
več kot štreglati lase. To je Ficinova magma.
Pico je bil pregrob. Palladio, Palladio,
sonce si lepil z jezikom, ki si ga zmogel.
Več zvezd si videl skozi rokav. In dimniki,
vneti, prislonjeni ob nebeške steze,
se niso pregreli. Tebe je stolklo zeleno.
Ti si dihal s svojo milijardo psov.