Paša za bučele

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Paša za bučele.
J. S.
Izdano: Besednik let. 1, št. 3, 1869
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Ni vsak kraj enako dober za bučele. Gorati kraji, kjer je dosti vresu, drevja, grmovja in travnikov so za bučelorejo bolj pripravni, ko na ravnini, kjer je veliko polja, pa malo sadnega drevja in travnikov.

Hočemo našteti najimenitniše drevje in zelišča, ki bučelam obilne hrane dajejo. Sem slišijo vsa sadna drevesa: črešnja, hruška, jablan, sliva, marelica in kostanj; pa tudi na gozdnih drevesih in grmeh dobiva se zdatne bučelne hrane. Leskovje in olšje že brž, ko sneg skopneva, razveseljuje pridne bučelice s prvo medeno hrano, posebno pa s cvetnim prahom, ki ga za zalego toliko potrebujejo. Da pa bučele, v spomladi še letanja nenavajene predaleč lelati ne morajo, je dobro leskovja in olšja nasekati in ga blizo ulnjaka postaviti, da se tam razcveta in se manj bučel pozgublja. Lipov cvet posebno ljubijo in ga od zgodnjega jutra do trdega mraka obiskujejo, še celo po noči na lipah ostajajo. Ker je pa lipova strd zelo vodena, je le tedaj kaj prida nabero, kedar lipe niso predaleč od ulnjaka, sicer je domu leteč preveč pozgube.

V prav gorkih letih daje smreka, mecesen in borovec prav dobro pašo; celi kanci strdene tekočine tedaj po vejah kapljejo in panji se kmalo tako s strdjo napolnijo, da je treba jim preobilno bogastvo včasih še po dvakrat odvzeti. Ali ta lesna strd, ki se po nekih ušeh nareja, strdne kakor sladkor, da jo bučele po zimi težko zavživajo.

Dobro pašo dobivajo tudi na akaciji, ktera posebno hitro zraste, na krhljiki in na češminji.

Med manjšimi rastlinami dajo največ strdi vres, posebno spomladni, in črnica, ki pri vgodnem vremenu panje zlo obogati in bučele najbolj na rojenje pripravi. Najbolj pa napolnuje nam pauje žlahtno dišeča ajda. Močni panji lehko po 4 libre na dan nabero. Ta strd je posebno dobra za srečno prezimovanje bučel.

Strdena zelišča so dalje: ogerščica, turška in bela detelja in lucerna. Le škoda, da bučele na navadnej rudečej detelji nič ne dobivajo, ker imajo prekratek rilec. Rade obiskujejo tudi meliso, resedo, timijan, žaj-belj, domači in divji, materno dušico, kumino, janež, solnčne rože, grah, lan, riček in sploh vse rožice, ki cveto po senožetih in njivah.

Včasih dobivajo bučele o soparnem vremenu nenadoma preobilno hrano na mani, ki se tudi po nekih ušeh posebno pa na sadnih drevesih napravlja.

Več ko je teh imenovanih dreves in zelišč blizo ulnjaka, tem več si pridne delavke nabero in tem več dobička bnčeloreja prinaša.

Vendar ni eno leto kakor drugo; največ je na dobrem, sparnem vremenu ležeče. Če ob ajdinem ali kakem drugem cvetu dežuje ali mrzel veter piše, bučele pri vsej svojej pridnosti nič ne bodo nabrale. Nasproti pa, če je vreme prav sparno, nebo bolj oblačno in vlažen, topel veterc pihlja, tedaj se ne more bučelar dosti načuditi urnosti in pridnosti bučelic, ki kakor strel iz panja letajo in kmalo, s sladkim brešnom napolnjene, težko pihaje na panjevo brado padajo.